Prejšnji dan sedimo na kavici. Lepo, skoraj že poletno vreme nas vse beza ven. Uživamo na sončku in klepetamo o tem in onem. Glede na to, da smo vse klepetulje (in en »klepetuljek«, če ga lahko tako poimenujem) nekje v roku zadnjega leta menjale delovno življenje, se pogovor skoraj zmeraj obrne na kak nedaven dober spomin iz prejšnje dobe, anekdoto ali celo na resno debato o tem, kakšni bi morali biti delodajalci, zaposleni in organizacije. Na to temo nam nikoli ne zmanjka besed. Itak. Časi so takšni, teme vedno bolj aktualne, mi vedno pametnejši in starejši. Zmeraj pa nekako prihajamo do zaključka, da glavni ubijalec strasti na delovnem mestu ni slaba plača, ampak preprosto nemarni in slabi odnosi.
Maja Lončar
Oboje je sicer relativno, kakor si pač vsak posameznik razlaga. Vendar se pa da oboje vedno izboljšati in pripeljati strast nazaj v razmerje. Jap, tudi v delovno. In ko raste strast, raste tudi še kaj drugega. Sama sicer sprejemam dejstvo, a nikoli ne bom razumela, kako nekomu dobri odnosi in vsaj veselje do dela, če že ne strast, niso pomembni. Ne glede na to, na kateri strani delovnega razmerja se nahaja. Tudi težje razumem, zakaj so čustva na delovnem mestu in ravnanje z njimi tak tabu. Vsi jih imamo in vse so nas učili, da jih v delovnem okolju načeloma ni primerno imeti preveč, še manj izražati in da naša delovna sreča z njimi ne sme biti povezana. Pa je in čas je, da se vsi nehamo izogibati čustveni komponenti. Zakaj je tako in zakaj je čustveno blagostanje na delovnem mestu izjemnega pomena, lepo pojasnjuje infografika.
Zakaj bi moralo biti mar delodajalcem?
Raziskave kažejo, da ko smo srečni, delamo več in bolje, bolj smo angažirani, ustvarjalni in uspešneje rešujemo probleme. Manj je menjave kadra, učinkovitejši so organizacijski procesi in boljši finančni rezultati. Zmanjšajo se neposredni stroški bolniških odsotnosti in posredni stroški financiranja odprave posledic mentalnih bolezni in odvisnosti, za katere v ZDA delodajalci potrošijo od 80 do 100 milijard USD letno (med 72 in 90 milijard EUR).
In če si te številke malo približamo? Na ravni EU po podatkih Evropske komisije tovrstni stroški znašajo 3 do 4 % BDP-ja. V glavnem zaradi izgubljene produktivnosti, nezmožnosti za delo in zgodnjega upokojevanja. Za domače razmere bi to pomenilo, da slovenske delodajalce na letni ravni dolgoročna »nemarnost« stane kar 1,7 milijarde EUR letno (v grobem izračunano).
Kaj lahko storijo delodajalci?
Raziskave kažejo, da so zaposleni kar 32 % bolj produktivni, če si lahko sami uredijo svoje delovno mesto. Srečnejši so, če delajo v okolju, ki je odprto za pogovore o njihovih prepričanjih, in veseli, kadar jim delovni čas krajšate smiselno. Ključno pa, da poskrbite za pestrost delovnih nalog in jim dovolite, da jih opravljajo sami (pazi »samnareditis«). Pri tem ne pozabite na deljenje »delovne inteligence«, šefi in zaposleni pa naj sodelujejo ter se posvetujejo o projektih in strategijah ter neposredno izražajo mnenja. Ustvarite okolje primerljivega plačila za primerljiva delovna mesta. Predvsem pa spodbujajte kratke odmore vsakih 90 minut. Dokazane pozitivne spremembe pri zaposlenih so 30 % boljša osredotočenost, 50 % povečana kapaciteta ustvarjalnega razmišljanja, 46 % višja raven zdravja in dobrega počutja, 2x večja verjetnost, da ostanejo v podjetju in 2x bolj razvita percepcija za zdravje in dobro počutje.
In kar je pri zgoraj zapisanem najboljše – vse to so ukrepi, ki so praktično brezplačni in jih lahko začnete izvajati takoj. Spodbudite svoje zaposlene, da si na delovno mesto postavijo najljubšo lončnico, fotografijo drage osebe, najljubšega mesta ali pobarvajo steno, ki jo gledajo. Soustvarjate odprto okolje za odkrite pogovore in izmenjavo mnenj. Predvsem pa spodbujajte kulturo druženja. Najhuje, kar se vam kot delodajalcu lahko zgodi je, da boste povečali izdatke za kavo in čaj. V kolikor mislite, da si tega ne morete privoščiti, razmislite, koliko bo vas pa stalo, če jih ne.
Kaj lahko storijo zaposleni?
Ljudje so najsrečnejši, ko čutijo, da ima njihovo delo pomen in da z njim prispevajo k uresničitvi ciljev podjetja. Pomaga, če so le ti usklajeni z njihovimi osebnimi cilji. Še posebej pa zaposlene osrečuje zavedanje, da s svojim delom pomagajo drugim. Če spadate v kategorijo zaposlenih, je v nadaljevanju nekaj kratkih nasvetov, kako lahko soustvarjate svojo delovno srečo. In sicer tako, da se spomnite, kaj imate pri svojem delu radi in tako zmanjšate svojo odsotnost z dela za 60 do 75 %. Prevzemite odgovornost in poglejte vase – če niste srečni v sebi, tudi pri delu ne boste. Ne jejte sami! Precej manj stresa boste občutili, če si tisti sendvič privoščite v družbi sodelavca. Ozrite se naokoli in najdite ter poklepetajte z veselim sodelavcem, ker sta pozitiva in veselje dokazano nalezljiva. Ne bojte se naučiti se nekaj novega ali obvladati novo delovno nalogo. Morda je na prvo žogo stresno danes, na dolgi rok pa preverjeno izjemno koristno predvsem za vas. In načrtujte dopust, ker boste bolj srečni od tistih, ki tega ne počnejo.
Po podatkih pristojnih služb so v Sloveniji zaposleni odsotni iz službe za okoli 10 milijonov delovnih dni letno. 10 milijonov! Naj še en krat napišem. 10 milijonov. In ta kolektivna »nemarnost« nas stane v grobem 1,7 milijarde EUR letno. Zato menim, da so navedena dejstva še en razlog več, da obvelja stališče »preventiva je boljša kot kurativa«. In če vas do te točke pomembnost čustev še ni prepričala, močno upam, da vas bodo vsaj številke. Naj delovna sreča kot ključen gradnik organizacijske klime in kulture postane strateški cilj vsakega delodajalca. Pa ne zato, ker tako predpisuje kak pravilnik, ampak zato, ker je to preprosto človeško prav. In v Paleti znanj se pod to podpišemo. Tudi pri vas, če pri ustvarjanju bolj srečnega delovnega okolja potrebujete našo podporo.
*Celotno infografiko si lahko pogledate na povezavi http://my.happify.com/hd/emotional-wellbeing-matters-in-the-workplace/ .
