Ambasadorstvo zaposlenih
Maja Lončar in Petra Božič Blagajac
V letošnji, že šesti zaporedni, anketi »Kako dobri so naši dnevi pri delu?« je na vprašanje »Ali bi svojega delodajalca priporočili drugi osebi kot dobrega?« kar 52% sodelujočih odgovorilo, da ne bi oziroma da ne vedo, če bi ga. Lani je bilo takšnih samo 40%.
Več kot polovica sodelujočih (53%) je v zadnjem letu tudi razmišljala, da bi zamenjala delodajalca (lani jih je bilo 48%). Med njimi jih je 23% dejansko zamenjalo delodajalca ali pa so v postopku menjave; lani je bilo takšnih 19%. Samo 35% sodelujočih pa je mnenja, da je trenutno dobro obdobje za zamenjavo delodajalca (lani je bilo takšnih 40%).
»Zaposleni ustvarimo 2/3 percepcije o organizaciji. Visok odstotek tistih, ki svojega delodajalca ne bi priporočili kot dobrega in ki razmišljajo o zamenjavi delodajalca priča o tem, da je ambasadorstvo zaposlenih zelo slabo izkoriščen kapital v organizacijah. To pa ni dobrodošlo v teh časih, ko zaposlovanje in zadržanje najboljših talentov predstavlja enega ključnih izzivov v organizacijah in pomembno konkurenčno prednost. Namreč, ko imamo zaposleni pozitivno delovno izkušnjo, jo z veseljem in s ponosom delimo zunaj organizacije. Zgornji podatki nam kažejo, koliko je pravzaprav na prihodnost dela neprilagojenih delodajalcev in organizacijskih kultur,« rezultate ankete povzemata mednarodno certificirani managerki delovne sreče Maja Lončar in Petra Božič Blagajac.
Rezultati ankete kažejo, da pri 69% sodelujočih nihče organizirano ne skrbi za dobro počutje zaposlenih oziroma ne vedo, če kdo skrbi. Tam, kjer pa je skrb prisotna, pa je 57% sodelujočih mnenja, da skrbijo vsi po malem (lani je bilo takšnih 52%), 37% jih je mnenja, da za to skrbi vodja (lani 36%), 26% (tako kot lani) jih je mnenja, da skrbi kadrovska služba. Managerji za delovno srečo skrbijo za dobro počutje zaposlenih samo pri 12% sodelujočih.
»Letošnja anketa kaže, da se je skrb za zaposlene, njihovo rast, razvoj, dobro počutje in delovno srečo znašla na prelomnici. Potrebno bo pošteno zavihati rokave in strateško, načrtovano, vztrajno, bolj aktivno ter tudi bolj pogumno prilagoditi organizacijske kulture.
Srečnost se je zmanjšala za nekaj odstotnih točk na bolj ali manj vseh ravneh delovnega življenja. Pri delu pa preživimo dobrih 13 let svojega aktivnega odraslega življenja. In ko za nekaj porabimo toliko časa, je pomembno, da se pri tem dobro počutimo,« razlagata Maja in Petra, ki sta bili zadnjih pet let optimistični glede stanja delovne sreče v Sloveniji, letos pa na rezultate gledata nekoliko zaskrbljeno.
Dodajata, da je »najbolj učinkovito, če so prizadevanja usklajena, strateško zastavljena in vodena skozi celo organizacijo, da skrb za zaposlene postane način delovnega življenja. Zato je dobro imeti nekoga, ki se temu posveča. Manager delovne sreče (Chief Happiness Officer) na strateškem nivoju prevzema odgovornost za ustvarjanje in skrb za spodbudna pozitivna delovna okolja, v katerih zaposleni rastejo in se razvijajo, kjer je njihova delovna izkušnja pozitivna – predvsem s pomočjo pozitivne komunikacije ter odprtih odnosov, ki temeljijo na spoštovanju in zaupanju.«
Sodelujoči v anketi so svojim delovnim okoljem podelili povprečno oceno 3,2 (lani je bila ocena 3,5). Samo 31% jih je izbralo odgovor, da je njihovo delovno okolje srečno in samo 10%, da je zelo srečno. 23% pa jih meni, da je njihovo delovno okolje nesrečno oz. zelo nesrečno (lani je bilo takšnih samo 13%).
81% anketiranih je imelo dober delovni dan v minulem mesecu (lani jih je bilo 88%), od tega 59% v tednu izpolnjevanja ankete (lani 69%). Kar 8% pa je takšnih, ki se dobrega dneva pri delu sploh ne spomnijo (lani jih je bilo 3%). Pogled na povprečje med leti 2019 in 2023 pokaže, da je 87% sodelujočih bilo mnenja, da so imeli dober deloven dan v tednu izpolnjevanja oz. v zadnjem mesecu.
51% sodelujočih ima slab delovni dan 2 do 3-krat mesečno, kar 15% jih ima slab delovni dan vsak dan ali skoraj vsak dan (lani je bilo takšnih samo 8%) in samo 28% jih ima slab delovni dan nikoli ali skoraj nikoli.
Že šesto leto zapored je na vrhu lestvice dejavnikov, ki najbolj vplivajo na slab delovni dan preobremenjenost z delom (51%) in ostaja približno na lanski ravni. V primerjavi s prvim letom anketiranja, 2019, pa je višja za 6 odstotnih točk.
Vrh lestvice dejavnikov, ki najbolj vplivajo na slab delovni dan, še vedno (oziroma ponovno) dopolnjujejo odnosi – med sodelavci in z vodjo. Dejavnik »Slabo/negativno vzdušje in odnosi med sodelavci (govorice, obrekovanje, podtikanja…)« je izbralo 40% sodelujočih, dejavnik »Sodelavci, ki se nenehno pritožujejo«, pa 27%. Oboje ostaja na nivoju prejšnjih let. Bolj dinamična pa je rast vpliva dejavnika »Odnos vodje«, ki je od leta 2019 narasel kar za 14 odstotnih točk in letos dosegel 39% raven (lani se je za ta dejavnik odločilo 30% sodelujočih).
Sodelujoči v anketi odnose med sodelavci ocenjujejo s povprečno oceno 3,7, z vodji pa s povprečno oceno 3,5. 63% jih odnose s sodelavci ocenjuje s 4 ali 5, 54% sodelujočih pa z ocenama 4 in 5 ocenjuje odnose z vodjo. Slednjim je kar 23% sodelujočih dodelilo oceno 1 ali 2 (zelo slabo oziroma slabo). Obe oceni sta se nekoliko znižali v primerjavi s povprečjem zadnjih petih let; povprečna ocena odnosov z vodjo je bila 3,7 in s sodelavci 3,9.
»Na področju vodenja se vsekakor nahajajo velike priložnosti za bolj srečno delovno prihodnost. Vodje imajo močan vpliv na delovno okolje in na zaposlene, posledično igrajo tudi ključno vlogo pri njihovem duševnem zdravju. S svojim vodenjem, odnosom in komunikacijo lahko pripomorejo, da je stres manjši, da je manj izgorelosti ter predvsem, da se zaposleni boljše počutijo na delovnem mestu. Vse to pa seveda pozitivno vpliva na produktivnost in poslovne rezultate. S tem soustvarjajo dobro delovno izkušnjo in hkrati koristijo pravi potencial zaposlenih, ki so najpomembnejši strateški kapital in največja konkurenčna prednost. Zato je biti vodja pomembna naloga, katere neizogiben del naj bo tudi, da vodje poskrbijo za svoje dobro počutje, za pozitivno miselno naravnanost in da to umestijo med svoje vsakodnevne aktivnosti,« prepletenost in povezanost rezultatov pojasnjujeta Maja in Petra.
Letos se je prvič v šestih letih tako visoko med dejavniki, ki vplivajo na slab delovni dan, znašlo »Nezadovoljstvo s plačo in nadomestili«; izbralo ga je 25% sodelujočih. Povprečje zadnjih petih let je bilo 16%. Pomanjkanje priznanja in pohvale, prav tako zelo pomemben dejavnik v vseh šestih letih, ostaja na nivoju prejšnjih let (24%).
K slabim dnevom pa pripomorejo še »Nejasna vizija in neustrezno zastavljeni cilji oz. ciljev sploh ni« v 21%, »Kupci, stranke, naročniki ali uporabniki, ki so negativni, nezadovoljni ali celo agresivni« v 18%, »Neredna oziroma pomanjkljiva povratna informacija« v 14%, »Velike spremembe v mojem delovnem okolju / mojem podjetju / mojem poslu« v 13%, »Neustrezni fizični delovni pogoji/neustrezno opremljeno delovno okolje« v 12% ter »Dolgčas/ne naučim se nič novega« v 10%. V manj kot 10% so se sodelujoči odločili za »Nezaupanje v ekipi«, »Preveč kontrole mojega dela«, »Strah pred izgubo dela«, »V svojem delu ne vidim smisla«, »Nadlegovanje« in »Izzivi pri delu od doma/hibridnem delu«.
Maja in Petra ob tem razmišljata: »Plača je pomemben dejavnik zadovoljstva pri delu in lahko močno vpliva na delovno izkušnjo. Ko zaposleni čutijo, ne glede ne to, kje leži vzrok za te občutke, da ne zaslužijo dovolj, se poveča občutek negotovosti, kar vodi v stres in manj prijetno delovno izkušnjo.«
Letos smo sodelujoče prvič povprašali, katera čustva oziroma občutke najpogosteje doživljajo na delovnem mestu. Največ (v 55%) jih doživlja prav stres. Sledijo veselje (v 39%), zaskrbljenost (v 29%), ponos (v 28%) in jeza (v 21%).
»Preobremenjenost, ki je najpomembnejši dejavnik za slabe dni pri delu, s seboj prinaša stres, pomanjkanje produktivnosti, ustvarjalnosti, odprtosti za sodelovanje in gradnjo odnosov ter ne nazadnje vpliva tudi na delo s strankami. Pogled v prihodnost dela pa kaže, da bo preobremenjenost z delom vedno bolj vplivala tudi na znamko delodajalca in posledično na to, da se bodo ljudje vedno bolj odločali za zaposlitev tam, kjer je delovno okolje posamezniku prijazno, spodbudno in kjer je njihovo delo spoštovano in cenjeno,« pojasnjujeta povezavo med ugotovitvami Maja in Petra.
Tudi letos je na vprašanje, ali radi opravljajo svoje delo, pritrdil visok odstotek sodelujočih, kar 79%. Vendar, v primerjavi z lanskim letom, ko je pritrdilo 85% sodelujočih, beležimo upad »ljubezni do svojega dela«. Pravzaprav se je ta upad pojavil prvič v šestih letih. Med 2019 in 2023 je namreč povprečno 85,5% sodelujočih odgovorilo, da radi opravljajo svoje delo.
In za konec nam ostaja še vprašanje: »Ali smo Slovenci srečni?«
71% sodelujočih v anketi je na vprašanje »Kako srečni ste v življenju nasploh?« odgovorilo, da so srečni oziroma zelo srečni; povprečna ocena srečnosti je 3,9. Vendar je prvič v šestih letih, odkar Ambasadorji delovne sreče izvajamo anketo »Kako dobri so naši dnevi pri delu?«, splošna srečnost upadla. Med 2019 in 2023 je bilo povprečno srečnih oziroma zelo srečnih 79% sodelujočih, letos pa jih je, v primerjavi s petletnim povprečjem, kar za 8% manj.
»Temelj življenja, družbenega razvoja, odnosa do narave, miru, napredka v gospodarstvu je človek, ki se dobro počuti v svoji koži. Srečen človek, ki se zna in si upa soočiti se z izzivi, ki mu pridejo na pot, pa najsi bo to v osebnem ali poslovnem življenju. Dobro počutje in sreča na delovnem mestu sta pomembna za kakovost naših življenj in celotne družbe, zato ju postavimo na vrh prioritet že danes. Ker samo, ko nekaj naredimo, iz dneva v dan, bomo deležni številnih koristi, ki jih delovna sreča, kot koncept upravljanja sodobnih organizacij, prinaša,« zaključujeta Maja in Petra, mednarodni certificirani managerki delovne sreče in svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur.
