Tako je svoj nauk v svet poslal Tolstoj. V bistvu ni za tem velike filozofije. Samo odločitev – tvoja, moja, partnerjeva, sodelavkina, vodjeva, sosedina. Sreča je tista pravica, s katero se rodi sleherni med nami. Raziskave kažejo, da je polovica naše sreče genetsko pogojena, preostalo je odvisno od nas. Na približno 10% vplivajo okoliščine (kje živimo, kako zdravi smo, kje delamo, kakšen je naš zakon, kakšni so prihodki,…) in na 40% vplivamo s svojimi dejanji in razmišljanji.
Petra Božič Blagajac
Pravilo številka 1: najprej sreča, potem uspeh
Ljudje smo nekako naučeni, da smo, če trdo delamo, bolj uspešni in potem smo (lahko) srečni. Vendar, ko dosežemo en uspeh, takoj hočemo več in dlje, srečo pa spet malo odložimo za takrat, ko bomo dosegli nov cilj. Srečen bom, ko diplomiram,…No, v bistvu bom srečen, ko dobim službo,…Še bolje, srečen bom, ko si ustvarim dom in družino,…Ali pa bom raje srečen, ko bom upokojen…Srečen bom, ko ???… bo prepozno.
Zakaj pa ne bi bili srečni kar med potjo, ko vse to dosegamo? Lepše nam bo, pa še raziskave kažejo, da bomo bolj uspešni.
Srečen bom, ko bo petek…srečen bom, ko bom imel dopust,… ali…pa bom srečen kar zdaj 🙂
Odločim se za srečo.
Pot do sreče, tudi tiste pri delu, je v bistvu precej preprosta. Začne se pri vsakem od nas – z odločitvijo in z zavezo, da smo zanjo odgovorni. Ko smo srečni mi, se tega nalezejo tudi vsi okoli nas. In že samo jutranji pozdrav, pospremljen z nasmehom, prosim in hvala lahko naredijo veliko spremembo.
Sama odločitev pa še ne prinese čarovnije, potrebno je tudi kaj narediti. Je pa prvi korak. Nisi izbral, da si zadovoljen. In ne, da si ok. Odločil si se za srečo. Sreča je pot do uspeha na skoraj vseh življenjskih področjih; delo, zdravje, prijateljstvo, družabnost, ustvarjalnost, energija.
Si danes naredil kaj za svojo srečo?
Biti srečen v življenju in pri delu je precej resna in odgovorna zadeva. Pomeni, da imaš rad svoje delo, prevzemaš odgovornosti, si pripravljen na izzive, ki jih prinaša življenje, da se spopadeš z njimi, ker zaupaš vase in veš, da zmoreš, rasteš in se razvijaš, ustvarjaš pozitivne izkušnje. Ko smo srečni, smo boljši državljani, bolj verjetno gremo na volitve, bolj smo finančno odgovorni, bolj previdni na cesti, raje pomagamo drugim.
Bistvo sreče ni v tem, da bi bil cel dan srečen in se vseskozi smejal. da si neumorno pozitiven ves čas, da si natakneš rdeči klovnovski nos in si neresen. In ne pomeni, da se izogibaš neprijetnim nalogam in narediš samo to, kar ti je »fajn«. Ne pomeni, da odpihneš delo, ki bi moralo biti narejeno ali pa čakaš, da ga bo naredil kdo drug.
Kaj je sreča?
Ko v Google napišeš “sreča” ali “happiness”, se ustvari skorajda neskončno dolg seznam zadetkov. Za srečo jih je več kot 13 milijonov, za »happiness« pa preko 650 milijonov. Res je, sreča je precej uporabljena beseda. V angleščini lahko razlikujemo med »happiness« in »luck«, pri nas pa je vse sreča: ko igraš na srečo, ko dimnikar prinese srečo ali pa, ko živiš srečno izpolnjeno življenje v krogu svoje družine, prijateljev in uživaš v svojem delu, s katerim ustvarjaš spremembe v družbi. Manj znana je pri nas »srečnost«, ki po SSKJ pomeni lastnost, stanje srečnega človeka in bi jo lahko uporabili za poimenovanje tistega zgoraj opisanega življenja.
Če pogledamo definicijo, ki izhaja iz pozitivne psihologije pravi, da življenjska sreča temelji na tem, da živiš v dobrih odnosih, da imaš dobre prijatelje ter da opravljaš dobro in pomembno delo. In da se seveda tega tudi zavedaš. Srečni ljudje smo bolj učinkoviti, ustvarjalni in motivirani, posledično pa tudi bolj uspešni pri delu.
Moja in tvoja sreča sta povezani.
Raziskave kažejo, da se dobro razpoloženje razširi tri stopnje od nas, tudi do nekoga, ki ga ne poznamo. Recimo, da osrečite svojega sodelavca, ta doma osreči svojega partnerja in ta osreči svojega prijatelja, ki ga vi ne poznate. Fokusiranje na lastno srečo ni sebično, ampak je odgovornost.
»Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad.« Tone Pavček
Ljudi ne moreš prisiliti, da so srečni. Bolj, ko jih skušaš prepričati ali nanje pritiskati, da bi bili srečni pri delu, manj bodo srečni. Zato je delovna sreča povabilo. Lahko odpreš vrata in povabiš ljudi, da vstopijo.
Se bojimo biti srečni? Ali znamo biti srečni?
