Svetovno poročilo o sreči 2021 nedvomno nosi pečat obdobja, v katerem smo se znašli zaradi korona virusa. Že dobro leto je minilo, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo. Od takrat je širom sveta umrlo krepko preko dva milijona ljudi, negotovost glede prihodnosti pa že dolgo ni bila tako vseprisotna.
Tako so se ustvarjalci letošnjega poročila soočili z edinstvenimi izzivi – na eni strani z vsebinskimi, saj so poskušali ugotoviti učinke pandemije na subjektivno počutje in obratno, na drugi strani pa je bilo izvesti letošnjo raziskavo tudi tehnično veliko bolj zahtevno.
Petra Božič Blagajac
Svetovno poročilo o sreči pri sestavljanju lestvice srečnih držav običajno vedno upošteva podatke, ki so jih pridobili s pomočjo raziskav v preteklih treh letih. In na osnovi teh podatkov vrh lestvice ostaja nespremenjen. Finska je tam že četrto leto zapored.
Najnovejša lestvica desetih najbolj srečnih držav na svetu je precej podobna lanski. Na drugem mestu je Danska, sledijo pa Švica, Islandija, Nizozemska, Norveška, Švedska, Luksemburg, Nova Zelandija in Avstrija. Slovenija je, glede na triletne podatke, zasedla 29. mesto, kar pomeni, da smo v zadnjem napredovali za štiri mesta navzgor.
Mesta na repu lestvice 149-ih držav so zasedle Afganistan, Zimbabve, Ruanda, Bocvana in Lesoto. To so bolj ali manj nerazvite države, kjer imajo (ali pa so do nedavnega imeli) močan vpliv politični in oboroženi konflikti.
Letos pa so se snovalci poročila posvetili tudi samo podatkom za leto 2020, prav zaradi njegove izjemnosti.
Večjih razlik na samem vrhu ni opaziti. Na prvem mestu vztraja Finska. Sledijo Islandija, Danska in Švica. Potem pa še Nizozemska, Švedska, Nemčija, Norveška, Nova Zelandija in Avstrija. Slovenija je, po teh podatkih, zasedla 26. mesto. To potrjuje tudi rezultate ankete, ki smo jo septembra naredili v Paleti znanj. 80% sodelujočih je namreč odgovorilo, da so v svojem življenju srečni oziroma zelo srečni, kar je, kljub negotovim razmeram, ki smo jim bili v 2020 priča zaradi korona virusa, ostalo na nivoju 2019. Ena bolj vidnih sprememb pa se je zgodila našim sosedom Hrvatom, ki so v lanskem poročilu zasedali 79. mesto, po podatkih samo iz leta 2020 pa so se povzpeli kar na 23. mesto.
Zaupanje je ključen dejavnik sreče
Dejstvo, da Finska ostaja na vrhu ni presenečenje. Vedno je bil za Fince značilen visok nivo medsebojnega zaupanja, s katerim so v tokratnih razmerah pomagali varovati življenja in poskrbeli za preživetje. Prav države, ki so v aktualni raziskavi pokazale visok nivo zaupanja (v soljudi in v vlade), so jo tudi bolje odnesle med pandemijo.
V raziskavi so ugotovili, da se občutek, da boš ti bo vrnjena izgubljena denarnica, če jo bo našel policist, sosed ali tujec, ocenjuje kot bolj pomembno za srečo kot prihodek, nezaposlenost in večje zdravstveno tveganje.
Po besedah enega od ključnih ustvarjalcev poročila Johna Helliwella je presenetljivo, da v povprečju med ljudmi ni prišlo do večjega upada dobrega počutja, če ga merimo z njihovo lastno oceno življenja. “Ena od možnih razlag je, da ljudje vidijo korono kot skupno zunanjo grožnjo, ki vpliva na vse, in da je to ustvarilo večji občutek solidarnosti in sočutja.” Živeti dolgo je prav tako pomembno kot živeti dobro. Kar zadeva kazalnik »leta dobrega počutja na rojeno osebo« je stanje v svetu v zadnjih desetletjih močno napredovalo in na to ni posebej vplivala niti korona. V poročilu pa ugotavljajo tudi, da ostaja upanje, luč na koncu tunela, saj narašča dostopnost do cepiv, ljudje pa še vedno močno upoštevamo pomembna pravila kot npr. nošenje mask in fizična razdalja.
Duševno zdravje je bilo ena od vidnejših žrtev; tako pandemije kot zaprtij. Ko se je pričela pandemija, je bilo zaznati močan takojšen padec duševnega zdravja v veliko državah po svetu. Recimo v Veliki Britaniji so maja lani zabeležili kar 47% porast v številu problemov z duševnim zdravjem. Predvsem med ženskami, mladimi in bolj revnimi. Kasneje se je situacija znatno izboljšala, vendar se nismo vrnili na izhodiščno stanje.
Pri vsem skupaj pa vseeno najdemo tudi precej pozitivno stran in sicer, da je pandemija osvetlila pomen duševnega zdravja za življenje na vseh področjih in zvišala zavedanje javnosti tudi o tem, kako zelo pomembna je skrb za to vrsto zdravja, ki je do sedaj ostajalo kar nekje v ozadju.
Fizična oddaljenost in samoizolacija sta in še vedno predstavljata velik izziv medsebojnim stikom, ki jih ljudje tako zelo potrebujemo za svojo srečo. Raziskava je pokazala, da so ljudje, ki jim je padel občutek povezanosti, občutili manj sreče, tako je bilo tudi s tistimi, ki se jim je povečal občutek osamljenosti in katerih družabna podpora se je zmanjšala. Pri ohranjanju občutka povezanosti so pomagali hvaležnost, odločnost, pretekli odnosi, prostovoljstvo, gibanje in telovadba ter domače živali. Prav tako pa so bile v pomoč aktivnosti, ki so zagotavljale zanos.
Poročilo ugotavlja tudi, da so na uspešnost strategij upravljanja z virusom in stopnjo smrtnosti vplivali tudi povprečna starost prebivalcev v državi, dejstvo, ali je država otočna, kako blizu so druge močno okužene države, ali vlado vodi ženska ter nivo izkušenj in znanja, pridobljenega iz prejšnjih epidemij.
