Slovenci, kljub številnim spremembam, s katerimi se soočamo, ostajamo srečni. Peta zaporedna anketa o dobrih delovnih dneh v Sloveniji, ki jo od leta 2019 naprej vsako leto v septembru izvajajo Ambasadorji delovne sreče, je pokazala, da se je tako odločilo 78% sodelujočih.
Še vedno pa smo bistveno manj srečni v delovnih okoljih, saj le 49% anketiranih meni, da so le ta srečna. Najpogosteje izbran razlog za slab delovni dan je že pet let prekomerno delo oz. preobremenjenost na delovnem mestu. In tudi tokrat mu sledijo slabo vzdušje in odnosi med sodelavci ter odnos vodje oziroma nadrejenega.
Maja Lončar in Petra Božič Blagajac
Sodelujoči v letošnji anketi so svojim delovnim okoljem podelili povprečno oceno 3,5, lani je bila 3,4, v 2019, ko je bila anketa izvedena prvič, pa se je ustavila na 3,2. Na stopnji lanskega leta ostajajo odnosi med sodelavci, sodelujoči so jih ocenili z oceno 3,9, odnosi z vodjo pa so »dobili« z oceno 3,7.
Odnosi so tudi v samem vrhu lestvice dejavnikov, ki najbolj vplivajo na slab delovni dan. Čeprav čisto na vrhu, že peto leto zapored, ostaja »Preobremenjenost z delom«, tokrat kar v 52%, kar je za 10 odstotnih točk več kot lani.
Dejavniki, povezani z odnosi v delovnem okolju, zasedajo naslednja tri mesta. »Slabo/negativno vzdušje in odnosi med sodelavci (govorice, obrekovanje, podtikanja…)« je izbralo 38% sodelujočih (in v primerjavi z lanskim letom beležimo dvig za 4 odstotne točke, v primerjavi z letom 2019 pa za 13 odstotnih točk).
Sledijo »Sodelavci, ki se nenehno pritožujejo« s 34% (tukaj beležimo dvig za kar 8 odstotnih točk). Naslednji dejavnik na lestvici je »Odnos vodje (nadrejenega)«, s 30% in ostaja na nivoju lanskega leta, v primerjavi z letom 2019 pa se je dvignil za slabih 6 odstotnih točk.
Prvo peterico zaokrožuje »Premalo priznanj ali pohval za opravljeno delo« s 26% (beležimo porast za 6 odstotnih točk).
Na nivoju lanskega leta ostaja vpliv dejavnika »Nejasna vizija oz. neustrezno zastavljeni/neobstoječi cilji« (20%), vpliv dejavnika »Nezadovoljstvo s plačo in nadomestili« pa je padel za 3 odstotne točke, na 17%, in je na nivoju rezultatov v 2019.
Na dnu lestvice, kot najmanj pomembni dejavniki, so pristali »Nadlegovanje« ter »Izzivi pri delu od doma oziroma hibridnem delu« – vsak s 3% ter »Preveč kontrole mojega dela« z 2%.
Neizkoriščen potencial pohvale
Rezultati ankete kažejo, da je samo 26% sodelujočih dobilo pohvalo v tednu izpolnjevanja ankete (v letu 2019 je bilo takšnih 44%). Še dodatnih 31% pa jih je pohvalo dobilo v minulem mesecu.
Kar 91% sodelujočih pa je odgovorilo, da so pohvalo podali v minulem mesecu – od tega 66% anketiranih v tednu anketiranja in 25% v zadnjem mesecu.
Mednarodno certificirani managerki delovne sreče Maja Lončar in Petra Božič Blagajac pa verjameta v moč pohvale: »Pohvala je izjemno preprost način ustvarjanja dobrega počutja v delovnem okolju ter eden najbolj učinkovitih načinov, da osrečimo sodelavce, da organizacija postane srečna in posledično tudi bolj produktivna, hkrati pa je eno najbolj neizkoriščenih orodij komuniciranja. Ko nekoga pohvalimo, s tem pokažemo, da mu namenjamo pozornost in da smo ga sposobni videti. Ena temeljnih psiholoških potreb pa je, da drugi vidijo in prepoznajo dobro v nas.« Dodajata še, da je vseh pet let v rezultatih ankete prisoten tudi paradoks prejemanja in dajanja pohvale, ki ima svoje temelje v medosebni komunikaciji.
Smo pripravljeni na prihodnost dela?
Glede na lanske ugotovitve se je za 4 odstotne točke zmanjšal delež tistih, ki svojega delodajalca ne bi priporočili drugi osebi kot dobrega oziroma ne vedo, če bi ga; takšnih je 40% (lani jih je bilo 44%).
40% anketiranih meni, da je trenutno dobro obdobje za zamenjavo delodajalca. Skoraj polovica (48%) jih je v zadnjem letu razmišljala, da bi to tudi storili.
Med tistimi sodelujočimi, ki so razmišljali o menjavi delodajalca, jih je bilo v času odgovarjanja v procesu menjave 12%, 7% pa je delodajalca že zamenjalo. Največ, 46%, jih še vedno razmišlja o tem, medtem ko se jih je dobra tretjina (34%) odločila, da ostane pri istem delodajalcu.
Rezultati ankete kažejo, da pri 68% sodelujočih nihče ne skrbi za dobro počutje zaposlenih oziroma ne vedo, če kdo skrbi. Tam, kjer pa je skrb prisotna, pa so sodelujoči najpogosteje (v 52%) navedli, da skrbijo vsi po malem; v lanskem letu je bil ta odstotek 62%. Povišal se je odstotek tistih, ki so mnenja, da za dobro počutje skrbi vodja (iz lanskih 29% na 36% in beležimo ponovno rast), kadrovska služba je, v primerjavi z lanskim letom izgubila nekaj odstotnih točk (letos se je zanjo odločilo 26%, lani 29%). Manager za delovno srečo, ki se je lani prvič pojavil na tej lestvici s 13%, je letos izgubil nekaj odstotnih točk in pristal pri 10%.
Maja in Petra povzemata rezultate letošnje ankete Kako dobri so dnevi pri delu? optimistično. »V zadnjih petih letih so se v podjetjih in organizacijah zgodile spremembe na boljše. In verjetno bi, če nas ne bi pretresla korona, napredovali še bolj. Zdi pa se, da je skrb za ljudi, ki bi morala biti med ključnimi prioritetami, še vedno premalo strateško vodena. V razmerah, ki nas premetavajo, se ponovno bolj pogosto usmerjamo na številke, rezultate, dobiček in včasih celo preživetje, ljudje pa so sredstvo za to. Odnose, tudi če se zavedamo, da so pomembni, preložimo na kdaj drugič in upamo, da bodo dobri kar sami od sebe. Strokovnjaki pa vemo, da so zanje potrebna odločna, načrtovana, konsistentna vsakodnevna prizadevanja.
Rezultati ankete pa so tudi pokazali na bistvo, kjer je treba pričeti graditi delovno srečo – to je vsak posameznik, ki se odloči, da bo skrbel za svojo srečo, saj jo prenaša na druge ob vsakem stiku; sploh če je to vodja. Organizacija raste, ko rastejo ljudje.«
Slovenci smo srečen narod
Slovenci smo, glede na rezultate ankete, srečni. Tudi letos so namreč sodelujoči na vprašanje »Kako srečni ste v življenju nasploh?« v povprečju odgovorili z oceno 4 (53% je takšnih, ki so se odločili, da so srečni, odgovor »zelo srečni« pa je izbralo 25% sodelujočih (delež le teh se je povečal za 5 odstotnih točk)). Odstotek ostaja približno enak skozi vsa leta.
In 85% vseh sodelujočih je, tako kot lani, na vprašanje »Radi opravljate svoje delo?« pritrdilo.
69% sodelujočih je imelo dober delovni dan v tednu izpolnjevanja. 29% jih ima slab dan nikoli ali skoraj nikoli, kar 8% pa (skoraj) vsak dan.
V luči globalnega dogajanja in sprememb smo sodelujoče povprašali tudi o umetni inteligenci in njenem vplivu na delovno srečo. Več kot polovica anketiranih (56%) ni zaskrbljena zaradi napovedi vedno večje uporabe umetne inteligence v delovnem okolju. 43% anketiranih jo pri delu uporablja in med njimi se jih samo 40% ob tem počuti dobro.
Maja in Petra zaključujeta: »Zavedava se, da rezultati ankete niso reprezentativni, vsekakor pa podajajo neko sliko stanja v naši državi, med drugim tudi to, da bolj srečni ljudje raje sodelujejo (tudi pri izpolnjevanju anket), so bolj odprti, bolj aktivni in pripravljeni pomagati. Nedvomno pa z anketo marsikomu odpreva nova življenjska vprašanja, o katerih mogoče prej še niso razmišljali in jim pomagava osmisliti njihovo delovno življenje.« Prav smisel pa je, ob ustvarjanju dobrih odnosov in pomembnih rezultatov ter ob avtonomiji pri delu, eden ključnih stebrov delovne sreče kot načina vodenja in upravljanja sodobnih organizacij.
