Kako za delovno srečo poskrbimo sami in to kar na 10 načinov?

Petra Božič Blagajac

Osrečujemo druge

Eva je po dolgem dnevu zapuščala službo. Bila je ena od zadnjih in morala si je priznati, da ni preveč uživala v dnevu. Sodelavci so bili tako zatopljeni v svoje delo, da se niso brigali za druge. Pred odhodom je odšla še v kuhinjo, da opere lonček za kavo. Opazila je, da je ob umivalniku lonček sodelavke Sandre, ki ga je pozabila umiti. Zato je to naredila Eva in zraven dodala listek, na katerem je pisalo »Želim ti lep dan.«, narisala je še smeška in listek dala v lonček. Potem je odšla domov.

Naslednje jutro se je Sandra skozi pisarne sprehodila z velikim nasmehom na obrazu in spraševala, kdo ji je naredil tako čudovito stvar, ki ji je polepšala jutro. Ko je Eva povedala, da je bila ona, se ji je Sandra toplo zahvalila in še dolgo je nosila nasmeh na obrazu.  

Samo minutka je bila potrebna, da je Patricija sodelavko osrečila za cel dan. Preverjeno – najboljši način, da si srečen je, da osrečiš druge. Sreča je nalezljiva, zato več srečnih ljudi okoli tebe pomeni več sreče zate. Če osrečiš druge, je tudi veliko možnosti, da ti bodo to vrnili in te osrečili. Nekomu lahko prineseš kavo, mu na mizo nastaviš listek s prijaznim sporočilo, ponudiš svojo pomoč,… Preprosto je. Poskusi, dela čudeže.

Skrbimo za sestanke s pozitivnim začetkom

Nekoč so skupino ljudi prosili, da na sestanku razpravljajo o sporni temi in dosežejo konsenz. Eden od sodelujočih je bil najet igralec, drugi za to niso vedeli. Njegova naloga je bila, da se vedno oglasi prvi. V polovici poskusov je moral najprej reči nekaj pozitivnega, v drugi polovici nekaj kritičnega. V nadaljevanju pa je sodeloval v razpravi kot vsi ostali.

Poskus je pokazal, da če je na sestanku bilo najprej izrečenega nekaj pozitivnega, se je razprava obrnila v bolj konstruktivno smer in bolj verjetno je bilo, da se doseže konsenz. Ko je bila uvodna trditev kritika, je razpoloženje postalo bolj sovražno, ljudje so bili bolj prepirljivi in konsenz je bil malo verjeten. Raziskovalci so zaključili, da ima začetek sestanka velik vpliv na potek le tega, na ton razprave in na to ali bo skupina dosegla konsenz ali ne.

Pišemo dnevnik delovne sreče

Ob koncu vsakega dneva, preden greš domov, zapiši pet stvari, ki so te ta dan osrečile pri delu. Pomembno je, da si vzameš nekaj minut in se spomniš, kaj je bilo dobro. Velike ali majhne stvari, samo da so polepšale dan. Dobra malica, dosežen rok, pogovor s prijaznim sodelavcem, … Če ne moreš našteti pet stvari, jih zapiši, koliko lahko. Pa tudi, če je samo ena. Mogoče pa je bil slab dan ali pa bo potrebno poiskati novo delo…

Zakaj bi to počel? Recimo, da si skozi dan imel deset dobrih in eno slabo izkušnjo. Če greš domov in razmišljaš samo o slednji, si boš le to tudi zapomnil in dan bo ostal v spominu kot slab. Veliko ljudi ima namreč nagnjenost, da si bolj zapomni negativne kot pozitivne stvari. Zato je še posebej pomembno poskrbeti, da v spominu ostanejo dobre izkušnje.

Prednost damo dobrim stvarem

V nekem podjetju so ugotovili, da so postali glede vsega izjemno kritični. Nič čudnega, saj večina njihovega dela predstavlja odpravljanje in iskanje napak. Večina zaposlenih je bila inženirjev, naučenih, da razmišljajo o vsem, kar lahko gre narobe.

Problem je bil v tem, da so bili pogovori in sestanki neprijetni in včasih celo hudobni. Nihče se ni več skoraj z ničemer strinjal in ljudje so nenehno dlakocepili glede idej drugih.

Odločili so se za preprosto pravilo – najprej dobre stvari. Ko je nekdo podal predlog, se ni bilo potrebno strinjati. Najprej je bilo potrebno povedati, s čim se strinjaš in šele potem, s čim se ne. To je naredilo razprave bolj konstruktivne in zabavne. In ugotovili so, da so v 80 odstotkih na isti strani, razhajajo se samo v manjših podrobnostih.

Razmisli o tem pravilu. Najprej povej, s čim se strinjaš. Potem povej, s čim se ne strinjaš. Tudi, če to ne more obveljati kot pravilo v tvojem podjetju, lahko upoštevaš v svoji komunikaciji.

Pohvalimo

V podjetju Kjaer Group, ki prodaja avtomobile v državah v razvoju, so pred nekaj leti pričeli s posebnim običajem. Imajo velikega plišastega slončka, ki ga vsak zaposleni lahko podari drugemu. Seveda z razlago, zakaj si to zasluži. Nagrajenec dobi slončka za nekaj dni in ker je visok kakšnih 60cm, ga je težko spregledati, ko sedi na pisalni mizi. Sodelavci, ki hodijo mimo, ga takoj opazijo. »Hej, dobil si slončka, kaj si naredil?« To pomeni, da se dobre zgodbe in prakse širijo in velikokrat izmenjajo. Odličen, preprost in poceni način spodbujanja učenja ter delovne sreče.

Pohvala je lahko najbolj učinkovita metoda, da osrečiš ljudi in kar je pri tem odlično je, da zanjo ne potrebuješ denarja in tudi ne veliko časa.

Dobra pohvala se nanaša se na konkretno stvar in ni samo pohvala zaradi pohvale, vedno je zraven tudi razlog. Pohvaliti je potrebno takoj, ko se razlog pojavi, biti pa mora prilagojena osebi, ki jo pohvališ, torej, biti mora osebna.

Nekatera podjetja prakticirajo filozofijo »Ujemi ljudi, ko delajo napake in jih hitro kaznuj«. Filozofija »Ujemi ljudi, ko delajo prave stvari in jih hitro pohvali« jih osreči bolj verjetno. To ne pomeni, da ne moreš kritizirati ljudi in jih popraviti, ko naredijo napako. V bistvu, če je to, da jih pohvališ, ko delajo dobro, del organizacijske kulture, so bolj odprti in naklonjeni kritiki.

Pomembno je, da ima tvoje delo smisel

Popotnik hodi po vroči prašni cesti in naleti na tri možakarje, ki sekajo kamenje. Prvi izgleda nesrečno, kot da si želi, da bi bil nekje drugje. Nič čudnega, vroče je, delo je težko in neprijetno. Popotnik ga vpraša, kaj dela in možakar mu odgovori, da seka kamenje.

Drugi mož izgleda še kar srečen. »Kaj delaš?« ga vpraša popotnik. »Sekam kamenje, da bi zaslužil za svojo družino.«

Tretji možakar deluje res srečno. Kamnom posveča popolno pozornost, pozorno in previdno jih seka na manjše delce. Ko se ustavi, da bi naredil požirek vode, ga popotnik vpraša, kaj dela. Ponosno pove, da gradi katedralo.

Stara klišejska zgodba, ki pa lepo povzame kakšne so naše možnosti:

• delo zate nima nobenega smisla,
• delo ima smisel, ker zaslužiš denar zase in za družino,
• delo ima samo po sebi smisel, verjameš, da delaš nekaj velikega ali da izboljšuješ svet.

Smisel je pomemben za delovno srečo. Če veš, kako tvoje delo prispeva k uspehu podjetja, razvoju lokalne skupnosti ali boljšega sveta, si ponosen. In srečen.

Da odkriješ smisel svojega dela, se vprašaj:

• koga osrečujem v podjetju?
• Koga s svojim delom osrečujem izven podjetja?
• Koga osrečuje podjetje in kako jaz prispevam k temu?

Reci dobro jutro in nasvidenje

Alexander Kjerulff iz Woohoo Inc. razlaga svojo izkušnjo: »Nekoč sem bil svetovalec podjetja, kjer so imeli nenavaden običaj. Vsi zaposleni so se za dobro jutro rokovali. Vsakič, ko si zjutraj naletel na sodelavca, si ga pozdravil ne samo z »dobro jutro«, ampak si se z njim tudi rokoval. Kot nekdo “od zunaj” sem se najprej počutil čudno, kmalu pa mi je postalo popolnoma naravno in včasih sem se tega celo veselil. Pozdravljanje ljudi ni bilo samo “zamomljan dobro jutro izza ekrana”, moral si vstati in podariti tej osebi svojo popolno pozornost. Bilo je zanimivo gledati, kako je tak pozdrav podiral ovire med ljudmi in vsak dan sproti vzpostavljal dobre odnose. Težje je namreč biti jezen na nekoga, ki si ga isto jutro pozdravil s krepkim stiskom roke.”

Zato zjutraj, ko prideš na delo, naredi krog med sodelavci in pozdravi prav vsakega. Ko drugi pridejo za teboj, si vzemi trenutek in jih pozdravi s vso pozornostjo. Enako naredi tudi, ko odideš.

Še eno preprosto dejanje, ki poskrbi za spremembo v odnosih v podjetju. Ljudje se počutijo bolj povezani med seboj in skozi dan boljše komunicirajo.

Vsak dan se nauči kaj novega o sodelavcih

Kaj veš o sodelavcih? Ali veš, koliko otrok imajo? S čim se ukvarjajo v prostem času? Kje so bili nazadnje na dopustu? Bodi radoveden in izvedi vsaj eno novo dejstvo vsak dan.

Spoznaj svoje sodelavce. Odnosi med vami bodo boljši, pozitivni odnosi pa so eden najboljših dejavnikov delovne sreče.

Zmanjšaj svoje stroške

Ena največjih groženj delovni sreči je, da imaš v svojem življenju preveč stalnih stroškov. Ko si popolnoma odvisen od tega, da domov vsak mesec prineseš dohodek, si ranljiv. Če se delo izkažeza  neznosno, ne moreš preprosto oditi in biti tri mesece brez prihodkov, dokler ne najdeš kaj boljšega. To pomeni, da si ujet in slaba situacija, iz katere je izhod težji, je še bolj neprijetna.

Če zmanjšaš stroške na nivo, ko se zlahka odločiš, da nekaj časa ne boš delal ali pa se sprijazniš z nižjo plačo, si bolj svoboden in lažje bo (p)ostati srečen pri delu. To lahko pomeni manjše stanovanje, manj oblačil, drugačna potovanja, samo en avto,… – vprašaj se, ali je posedovanje teh stvari vredno, da si nesrečen pri delu, kjer preživiš velik del svojega življenja? Če je, se bo pač potrebno sprijazniti s tem, da ostaneš v službi, ki te ne osrečuje.

Upoštevaj dejstvo, da je del tebe tudi tvoje telo

Kot pravi zdravnik Claus Hyldahk, strokovnjak za stres in bolezni, povezane z delom, je večina ljudi, ki misli, da trpijo za stresom, »samo« v slabi kondiciji. Zato se potijo, težko dihajo, njihovo srce razbija in počutijo se slabotne. Razlog ni stres, ampak slabo fizično stanje. Ni potrebno zmanjšati delovnega bremena, pač pa povečati svojo fizično obremenitev.

Pravi tudi, da je človeško telo narejeno za to, da se uporablja. Ljudje smo se razvili iz nomadov in prilagodili smo se nomadskemu načinu življenja, ki vključuje veliko hoje. Narejeni smo zato, da dnevno prehodimo 10 km. Tudi zato je sedenje res slabo za nas. Če prehodiš manj kot 10 km na dan, ima na naše zdravje podoben učinek,  kot če pokadiš eno škatlo cigaret na dan.

Dejstvo je, da vedno več dela temelji na znanju in se dogaja večinoma v glavah ljudi. Zato je uporaba telesa marsikje zminimalizirana  na prenašanje glave od sestanka do sestanka.