Moj dom je moja pisarna

Petra Božič Blagajac

Način, kako delamo se spreminja. Nekoč je bil najbolj pomemben rezultat, sedaj pa so med prioritetami duševno zdravje, sreča in zdravo ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, ki pomagajo spodbujati produktivnost na čisto naraven način. Delovni čas ni več omejen med 8. in 16. uro. Razvoj tehnologije z mobilnimi napravami, aplikacijami, programsko opremo omogoča, da smo povezani kadarkoli in kjerkoli. Delo od doma postaja vse bolj zaželjen način dela in delati na daljavo postaja vse bolj preprosto.

Poznamo ga v različnih oblikah; od doma dela veliko samostojnih podjetnikov, v nekaterih podjetjih zaposleni delajo od doma nekaj dni v tednu ali nekajkrat na mesec in ne nazadnje obstajajo tudi podjetja, kjer vsi zaposleni delajo na daljavo.

Kaj nas osrečuje, ko delamo od doma oziroma od koderkoli?

Raziskave kažejo, da k naši delovni sreči prispeva več dejavnikov. Med najpomembnejše sodijo osvobojenost od vožnje na delo in domov, svoboda pri postavljanju svojega urnika ter pri oblikovanju svojega delovnega prostora in ne nazadnje svoboda, da izberemo svoje delo.

Vožnja na delo in domov običajno ni sproščujoča. Lahko traja nekaj minut, lahko tudi nekaj ur. To je čas, ki bi ga lahko namenili družini in hobijem. In potem so tukaj še prometni zastoji, gneča na avtobusih in vlakih, zamude, hrup in neprijeten vonj, ki prideta v paketu z majhnimi prostori, polnimi tujcev. In če imamo svoje delo še tako radi, lahko neprijetne izkušnje pri vožnji na delo in domov to uničijo.

Ko si lahko sami določimo svoj urnik in razporedimo čas po svojih željah, je to čudovit občutek svobode. Ko vemo, kaj moramo narediti, do kdaj, da je odgovornost za uspešno izvedbo samo v naših rokah in da nam ne nazadnje sodelavci in vodstvo zaupajo. In ko imamo to možnost, da lahko zjutraj, pred delom, gremo na sprehod ali tečt, da lahko po kosilu zadremamo in nadaljujemo z delom zvečer, da lahko potujemo po svetu in hkrati naredimo vse, kar je potrebno. Ni pomembno, kje poteka delo; pomembno je, da so stvari narejene kakovostno, pravočasno, učinkovito, kreativno.

Ena od Gallup raziskav je pokazala, da se tam, kjer imajo zaposleni več manevrskega prostora, kdaj točno bodo delali na kateri od nalog, kar za 43 odstotkov zmanjša pojav izgorelosti. Ob tem ugotavljajo še dodatno prednost dela od doma: ker je zaradi manjšega neposrednega nadzora potrebno natančneje opredeliti, kaj se od zaposlenega pričakuje, to izjemno pozitivno vpliva na posameznike, saj kar polovica zaposlenih pogreša bolj natančne opise, kaj so njihove naloge in cilji.

Delo na daljavo ima veliko koristi. Ljudje so bolj srečni, saj lahko preživijo več časa z družino in lahko živijo kjerkoli si želijo. Za podjetje delo na daljavo pomeni, da lahko svojo ekipo obogatijo s talenti iz celega sveta. Takšen način dela pa s seboj prinaša tudi poseben skupek značilnosti, ki pripomorejo k večji sreči. Imeti je potrebno veliko samodiscipline, sposobnost osredotočanja, biti dober pri upravljanju s časom, biti organiziran in strukturiran, sposoben delati brez nenehnega nadzora ter ne nazadnje, se znati dobro počutiti, če večino časa preživimo sami.

Seveda, pa delo na daljavo prinaša tudi izzive. Pa poglejmo najprej dobre plati.

Kaj je dobrega pri tem, da delamo od doma?

Kot sem že napisala, se zelo zmanjša stres zaradi vožnje na delo in domov. S tem je povezano tudi čiščenje snega ali ledu iz avtomobila v mrzlem temačnem zimskem jutru. In ni iskanja parkirnega prostora. Prihranimo kar nekaj časa, ki ga lahko porabimo zase (recimo za rekreacijo, ki ob dejstvu, da večino dneva preživimo doma, postane nekoliko bolj nujna kot prej) ali pa počnemo kaj zabavnega s svojo družino ali prijatelji.

Prihranimo tudi denar – za stroške avtomobila, za vozovnice, za oblačila, za hrano v restavracijah. Nič več oblek, visokih pet, kravat, ampak udobna oblačila.

Delamo lahko takrat, ko se počutimo najbolj produktivno – za nekatere je to zgodaj zjutraj, drugi raje delajo pozno v noč. Delamo v svojem ritmu. Tudi osebne opravke (pregled pri zdravniku, obisk banke, frizer) lažje umestimo na dnevni urnik.

Več časa preživimo z družino – zjutraj lahko pospremimo otroke v šolo ali pa skupaj pojemo kosilo, ko se vrnejo iz šole; lahko se udeležimo njihovih nastopov, tekem, starševskih sestankov v šoli ali vrtcu.

Prilagodimo si delovno okolje, ki nas navdihuje. In ni nujno, da je to domača pisarna; lahko je park, priljubljen lokal ali coworking prostor. Na ta način lahko zadovoljimo tudi potrebo po druženju, izmenjavi idej, povezovanju z drugimi. Za ovratnik nam ne diha vodja, ni nenapovedanih sestankov, nihče nas ne zmoti pri delu vsakih nekaj minut, ker nujno potrebuje odgovor na vprašanje, pomoč ali pa pozornost. Ne slišimo sodelavcev, ki se glasno pogovarjajo po telefonu ali pa tipkovnic vseh, ki si delijo pisarno z nami.

Ko delamo od doma, to omogoča, da se osvobodimo rutin in struktur, ki nas dušijo in sprejemamo več odločitev ter smo bolj odgovorni za naše  delo. To daje čudovit občutek in lahko močno vpliva na samozavest.

Raziskave ugotavljajo, da smo tisti, ki delamo doma, bolj zdravi; manj je stresa, ker imamo več časa, se lahko več gibljemo in spimo, doma pa si lahko pripravimo tudi bolj zdravo hrano. Boljše ravnovesje med poslovnim in zasebnim življenjem osrečuje. In seveda nismo tako izpostavljeni virusom in bakterijam kot v zaprtem pisarniškem okolju.

In ne nazadnje; delodajalec ima manj stroškov z delovnimi prostori, povrnitvijo potnih stroškov, z manj prometa pa prispevamo k ohranjanju naše narave.

Zakaj jaz rada delam od doma? Ker lahko sedim za svojo pisalno mizo in imam najlepši pogled na svetu, ker si lahko pripravim najljubšo kavo in zakurim dišečo palčko, ker lahko ležim med delom, ker sem lahko na terasi, v pižami, trenerki, delam ob najljubši glasbi, ker me obdaja pozitivna energija in imam svoje majhno pristanišče, kjer se počutim udobno in produktivno.

Seveda pa ni vse rožnato.

Prehod na delo od doma lahko predstavlja veliko spremembo. Sami se moramo motivirati in biti navdušeni ves dan. V bližini ni nikogar, da bi z njim izmenjali mnenja, razmišljanja, prosili za nasvet, preverili ideje, preizkusili predstavitve; tako spontano, ob skodelici kave, kozarcu vode, piškotu. Takoj in sedaj. Pomanjkanje družabnih stikov je lahko za nekatere trd oreh; kljub klicem in spletnim sestankom. V živo je nekatere stvari tudi bolj preprosto in hitreje razložiti. Omejene možnosti komuniciranja lahko otežijo sodelovanje. Še več, če so vsi člani ekipe v pisarni in edino mi delamo od doma, lahko zamudimo pomembne stvari, o katerih se pogovarjajo mimogrede ali pa zamudimo tisti legendarni brainstorming, ko se je porodila ideja za projekt stoletja. Pogosto sodelavci z govorico telesa in vedenjem povedo veliko o našem delu in nehote dajejo povratne informacije. No, tega je pri delu od doma bolj malo.

Težko se je odklopiti. Spimo doma, delamo doma, delovni dan se zlahka prevesi v zasebno življenje. Nismo odvisni od delovnega časa in dobesedno lahko delamo od zgodnjih jutranjih ur do pozne noči. Naše življenje se vrti okoli dela. Če ga imamo radi, v tem najprej ne bomo videli pomanjkljivosti. Kmalu pa lahko pregorimo, ker delo in zasebnost postaneta eno.

Kar naenkrat se pojavi tudi nova vrsta motenj – na hitro damo prat perilo, gremo po nakupih, pospravimo, pogledamo najnovejši del priljubljene serije, skuhamo kosilo – in ura ali dve kar mineta.

Ko delamo od doma (ali na daljavo) potrebujemo precejšnjo mero samodiscipline, da se popolnoma osredotočimo na delo in dejansko naredimo, kar moramo. Ko smo popolnoma brez pritiska, je lahko produktivnost problem.

»Včasih je bližnjim težko razložiti, da si kljub sedenju v domači sobi še vedno v službi.«

Trpi lahko tudi naš ugled. Ljudje pač ne cenijo dela od doma tako, kot delo v pisarni. In ko domači vedno znova vprašajo, kdaj bomo končno dobili pravo delo? Ali pa prosijo, če namesto njih nekaj naredimo? “Saj si vendar doma in imaš čas“. Čeprav lahko delamo veliko več, kot prej, ljudje tega ne vidijo kot delo.  Tudi sodelavci lahko drugače gledajo na nas; sploh če se takoj ne javimo na klic ali odzovemo na sporočilo. Vse vrste zgodb se lahko porodi v njihovih glavah; mogoče se jim zdi, da jemljemo vse preveč zlahka in se ne trudimo dovolj.

In ne nazadnje, je lahko oprema domačega delovnega prostora manj prijazna do našega telesa in zdravja, pa tudi ko cel dan preživimo doma, v pižami, na kavču, brez družbe, ni dobro ne za našo fizično, ne za psihično kondicijo.

Delo od doma ali na daljavo ni možno v vsakem podjetju, na vsakem delovnem mestu in ob vsakem času. Res pa je, da je to prihodnost dela. Predvsem za generacijo, ki prihaja in bo trg dela obrnila na glavo. Trendi napovedujejo, da se bo odstotek zaposlenih, ki delajo od doma in na daljavo samo še večal. Tudi starejših; tudi zanje je tak način prav tako udobna rešitev.