Najvišji namen vsakega mesta je, da ustvarja pogoje za srečno življenje svojih prebivalcev. Ta ideja ni nova. Veliko prominentnih intelektualcev, filozofov in političnih voditeljev, kot so recimo Aristotel, Konfucij in Platon, je v svojih delih ugotavljalo, da je sreča pomembna za družbo in da predstavlja najvišji cilj v življenju posameznika.
Maja Lončar in Petra Božič Blagajac
Pred časom je naša Petra gostovala v rubriki časnika Večer Na kafe. In beseda je nanesla tudi na to, kakšen bi moral biti župan. »Srečen,« odgovor je bil precej jasen. Zakaj? Ker so srečni ljudje bolj uspešni, bolj produktivni, bolj ustvarjalni, bolj vredni zaupanja, bolj priljubljeni. Hitreje se učijo, bolje komunicirajo in sestavljajo bolj učinkovite time. So bolj motivirani in imajo več energije. Srečnim ljudem je mar glede tega, kaj se dogaja tam, kjer živijo in delajo.
In sreča nekoga, ki je na mestu župana, se prenese tudi na občane, saj je zelo nalezljiva. Če bo župan srečen, če bo izžareval pozitivno energijo, se bo to najprej preneslo na njegove tesne sodelavce, potem pa še na prebivalce njegovega mesta.
Sreča je resen in odgovoren posel
Biti srečen župan ne pomeni, da je življenje ena sama zabava, da si natakneš klovnovski nos in plešeš po ulicah mesta ali občinskih hodnikih ter sprašuješ ljudi okoli sebe ali so srečni in zakaj niso. Tudi ni to, da si srečen 24 ur na dan in neumorno pozitiven ves čas. In ne pomeni, da se izogibaš neprijetnim nalogam in narediš samo to, kar ti je »fajn«. Ne pomeni, da odpihneš delo, ki bi moralo biti narejeno ali pa čakaš, da ga bo naredil kdo drug. Biti srečen v življenju in pri delu pomeni, da imaš rad svoje delo, prevzemaš odgovornosti, si pripravljen na izzive, ki jih prinaša življenje, da se spopadeš z njimi, ker zaupaš vase in veš, da zmoreš, rasteš in se razvijaš in da ustvarjaš pozitivne izkušnje.
“Vodenje je akcija, ne pozicija.” (Donald McGannon)
Župani so voditelji in hkrati vodje z velikim vplivom na ljudi. Njihova ključna odgovornost je v tem, da vidijo naprej, vodijo z zgledom in s svojim ravnanjem pozitivno vplivajo v najširšem možnem smislu. Še posebej zato, ker so »zaposleni« po volji ljudi, svojih občanov. Seveda ni realno pričakovati, da bo vsak cilj, ki si ga zastavijo, ali vsako njihovo dejanje povečevalo srečo, toda končni rezultat bi morala biti boljša in srečnejša skupnost. Zato potrebujemo župane, ki to funkcijo doživljajo kot svoj poklic (ang. calling); to pomeni, da v njem najdejo smisel svojega življenja in s svojim delom prispevajo k razvoju in izboljšanju družbe. Ker jih primarno motivira dejstvo, da delajo dobro, da večajo srečo. Takšne, ki bodo ustvarjali srečno okolje, ki bo motiviralo tako njihovo ekipo kot vse občane.
Če želiš osrečiti druge, moraš pričeti pri sebi
Tako pač je, da drugim ne moreš dati tega, česar nimaš. V prvi vrsti smo za svojo srečo povsod in vedno odgovorni mi sami. Vse se začne pri posamezniku, ki se odloči, ali bo srečen ali ne in ki naredi nekaj v tej smeri ali pa ne.
5 razlogov, zakaj bi župan moral biti srečen človek?
Srečni ljudje se bolje odločajo.
Srečni ljudje bolje komunicirajo in sodelujejo z drugimi.
Srečni ljudje so bolj ustvarjalni.
Srečni ljudje rešujejo probleme, namesto da bi se pritoževali.
Srečni ljudje so bolj optimistični, pozitivni in kot taki so, po raziskavah sodeč, bolj uspešni in produktivni
Med ljudmi pogosto prevladuje mnenje, da srečo prinaša več denarja. Res je, da denar pomaga k zadovoljstvu, saj omogoča, da so osnovne potrebe zadovoljene. Kar pa ljudi resnično osrečuje, so odnosi in rezultati. Srečen si, ko veš, da ima tvoje delo smisel, da ustvarjaš spremembo, da dobro delaš in ko čutiš, da te cenijo in spoštujejo kot človeka.
In prav spoštovanje je tista začimba, ki omogoča, da se ljudje pogovarjamo, ustvarjamo dobre medsebojne odnose, se razumemo in gradimo zaupanje. Tudi zaupanje osrečuje ljudi, v bistvu je s srečo tako tesno prepleteno, da bi težko rekli, kaj je bolj pomembno. Zaupanje je značilnost uspešnega življenja. In prične se že doma. Kot nihče ne bi smel otroku obljubiti nekaj, česar ne misli narediti; naj bo dobro ali slabo, praznih obljub tudi ne bi smeli trositi med odraslimi. Občutek zavrnitve je lahko pretežak in pogosto vodi v obup ali jezo. Skozi čas pa dana beseda ni več nekaj, na kar se je moč zanesti in ji zaupati, ampak se lahko tudi mimogrede spremeni. To pa lahko močno vpliva na nadaljnji odnos. Zato so obljube, dane pred volitvami, v medijih ali pa v vsakdanjem pogovoru, nekaj vredne samo takrat, ko se dela na njih oziroma ko so izpolnjene. Kako že pravijo – delaj to, kar govoriš. Zaupanje daje občutek varnosti, ki ga spremlja prepričanje, da je nekdo zanesljiv in pošten. In »oče župan« ali »mati županja« bi to nedvomno morala biti.
Potovanje, ki traja štiri leta
V Sloveniji imamo 212 občin, to pomeni, da lahko 212 županj in županov, s svojo ekipo in s svojimi občani napiše zgodbo o srečnih skupnostih in ljudeh. Nedavno so v Financah v članku razkrili, da se v Sloveniji najbolje živi v občini Cerklje na Gorenjskem, med mestnimi občinami pa v Novem mestu. Sledita Ljubljana in Kranj, najino mesto Maribor pa je na zadnjem mestu. Kako pa se v teh občinah znajde sreča?
Vizija Slovenije pravi, da bomo leta 2050 Slovenci srečni ljudje. Da bomo živeli kakovostno: bolje, bolj zdravo in dlje. In da nam bo to uspelo, ker smo drzni, samoiniciativni in odgovorni. Kakšno vizijo pa imajo župani? Na kakšno potovanje se bodo odpravili skupaj s svojimi občani?
Prihodnost ne pripada bogatim. Niti močnim in niti brezobzirnim. Prihodnost pripada srečnim. Ki so bolj uspešni, bolj jim je mar za druge, boljše komunicirajo in lažje pridobijo ljudi za svoje cilje.
Paletke vsem novim, novim-starim županom in vsem tistim, ki bodo to šele postali po 2. krogu, želiva, da bi bili, tako kot ljudje, kot voditelji in vodje svojih skupnosti, čim bolj srečni. Da bi znali in zmogli izstopiti iz tistih preživelih starih okvirjev, ki ne služijo več in ki omejujejo njih same, njihove kraje in ljudi. Bodite srečni, ker je to vaša pravica, in pozitivno ponosni, da ste bili izbrani. In v tej srečni maniri razumite in delujte za nekaj, kar presega vas same. Splačalo se vam bo. Če ne že prej, pa zagotovo na naslednjih volitvah.
In kaj želiva najinemu ljubemu Mariboru, ki se podaja na novo potovanje? Da gremo vsi naprej – pod okriljem skupne misije, proti istemu cilju in da pri tem uživamo. Da bomo na tem popotovanju poslej bolj pogumni in drzni. Da bomo prevzemali odgovornost za soustvarjanje dobrega in prenehali razmišljati o tem, kako bi bilo, če bi… in da bi prej kot leta2050 postali srečno mesto. Smo fantastično mesto z edinstveno dušo. Pustimo, da se dvigne.
“Moja definicija uspeha je v tem, koliko sijočih oči imam okoli sebe,” pravi Ben Zander, dirigent in glasbeni direktor Bostonskega filharmoničnega orkestra.
