Raziskava Deloitte je pokazala, da kar 94% zaposlenih na višjih položajih in 88% ostalih zaposlenih verjame, da je za poslovni uspeh pomembna močna razlikovalna organizacijska kultura. Pokazala je tudi na močno povezavo med zaposlenimi, ki pravijo, da se počutijo srečni in cenjeni pri delu, ter med tistimi, ki so mnenja, da v podjetju vlada takšna kultura. Zato so podjetja, ki so običajno imenovana za najboljše delodajalce, uspešna z razlogom. V njih prevladuje močna pozitivna korporativna kultura, ki zaposlenim pomaga, da se odlično počutijo in delajo po svojih najboljših močeh.
Petra Božič Blagajac
Zaposleni si želijo več kot samo dobro plačilo za opravljeno delo. Želijo se počutiti potrebne in koristne za organizacijo, hkrati pa se, glede na to, koliko časa preživijo na delovnem mestu, želijo tudi zabavati. Brez pozitivne organizacijske kulture veliko zaposlenih iz dneva v dan išče resnično vrednost svojega dela in razlog, da vsako jutro vstanejo in se odpravijo od doma.
Razvoj pozitivne organizacijske kulture za organizacijo predstavlja temelj uspešnosti.
Temelj takšne kulture pa predstavlja jasna vizija, kam želimo popeljati organizacijo. Ko jo delimo z zaposlenimi, jim damo aktivno vlogo pri njenem doseganju. Tako se bodo počutili cenjeni člani ekipe, svoje cilje in vrednote bodo povezali z organizacijskimi.
Pozitivna organizacijska kultura predstavlja odličen način, kako pritegniti (najboljše) zaposlene; tiste, ki bodo o delovnem okolju razmišljali kot o svojem domu, ne samo kot o odskočni deski. Zato organizacijam omogoča konkurenčno prednost. Ljudje si želijo delati za delodajalce, ki pri nekdanjih in sedanjih zaposlenih uživajo dober ugled. Ko zaposlujemo, iščemo pozitiven odnos, prijazen nasmeh, optimizem. Znanje in izkušnje lahko pridobijo, ko postanejo del vaše ekipe.
Pozitivna organizacijska kultura je koristna tudi pri krepitvi lojalnosti zaposlenih, saj pomaga zadržati najboljše ljudi. Zaposleni bolj verjetno ostanejo tam, kjer čutijo, da z njimi primerno ravnajo in kjer uživajo pri svojem delu.
V organizacijah s pozitivno kulturo bodo zaposleni bolje delovali kot ekipa – z družabnimi interakcijami, timskim delom in odprto komunikacijo. Med seboj bodo povezani, zavzeti bodo, prav tako si bodo pomagali po potrebi. Ni pomembno kdo pobere zasluge, saj rezultate dosežejo skupaj. Takšen način sodelovanja lahko vodi do neverjetnih rezultatov.
Pozitivna organizacijska kultura skorajda ne pozna obrekovanja in govoric, preprosto ni potrebe, da bi se zgodili. Zaposlene spodbuja, da se med seboj odkrito pogovarjajo, spodbuja pa tudi vedenje, da so lahko med seboj odkriti in si zaupajo. Pomagajo si med seboj, ko je to potrebno, pa naj bo to povezano z delom ali pa z zasebnim življenjem.
Povezana je tudi z visoko stopnjo produktivnosti. Zaposleni so bolj motivirani in predani delodajalcu, ki vlaga v njihovo dobro počutje in srečo. Če delajo v pozitivnem okolju, se počutijo bolj srečne in bolj uživajo v svojem delu.
Pozitivna kultura znatno prispeva tudi k zmanjšanju stresa na delovnem mestu. To vpliva na celotno zdravstveno stanje zaposlenih in organizacije.
Pozitivna organizacijska kultura prav tako spodbuja inovacije, izboljša odzivnost na potrebe in zahteve strank, omogoča prilagajanje spremembam brez težav, ustvarja dinamično delovno silo, izloči veliko stroškov, ki so povezani s psihološkimi težavami, …
Stebri pozitivne organizacijske kulture
Prvi koraki do pozitivne organizacijske kulture so ustvarjanje močnega ekipnega duha, pohvala zaposlenih, transparentnost in odprta komunikacija.
- Veliko časa preživimo s sodelavci in vemo, da izjemen ali manj izjemen sodelavec lahko močno določata delovno izkušnjo. Zato ni presenetljivo, da je tovarištvo ključ do pozitivne kulture in resnični motivator za zaposlene, da naredijo dodaten korak pri svojem delu in obnašanju. Raziskave kažejo, da so prijatelji v službi eden najbolj ključnih elementov srečnega delovnega življenja in da močne družabne povezave lahko prispevajo, da so zaposleni bolj strastni pri svojem delu.
- Ljudje imamo globoko potrebo, da prepoznajo naša prizadevanja in da dobimo potrditev za svoje delo. Želimo, da nas cenijo in da je naš prispevek pomemben za organizacijo. Ko te nekdo pohvali ali se ti zahvali za dobro opravljeno delo, ali se ne počutiš tako super motivirano? Ali nisi vesel, ko dobiš še več pohvale in pozitivnih povratnih informacij? Bolj ko smo hvaležni zaposlenim, bolj srečni so in bolj trdo bodo delali, da bodo dobili še več tega. In precej preprosto je: pisemce, čestitka, stisk roke, hvala. Dovolj je, da si vzamemo čas in prepoznamo njihovo trdo delo na pristen način.
- Odprta in transparentna komunikacija je bistvena za posel. Če zaposleni čutijo, da bi lahko padli v zanko ali pa se jim zdi, da jim ne povemo cele zgodbe, bodo zelo verjetno manj ustvarjalni, redkeje bodo povedali svoje mnenje in bodo manj lojalni. Dejstvo je, da si želijo razumeti veliko sliko, tudi tiste manj prijetne dele. Transparentnost gradi zaupanja vredno okolje, v katerem je zaposlenim udobno, ko spregovorijo, so lahko avtentični in se dobro počutijo pri tem, kar delajo, kako delajo in s kom delajo.
K pozitivni organizacijski kulturi svoj lonček pristavi tudi učenje, v veliki meri tisto, ko zaposleni prenašajo znanje drug na drugega in v svoji sredini prepoznajo strokovnjake, ki jim lahko pomagajo na določenem področju. Tak način predajanja in sprejemanja znanja omogoča zaposlenim, da neposredno prispevajo k razvoju podjetja.
Kot piše Simon Sinek v svoji knjigi Začni z zakaj je človeška vrsta uspešna, ker nam je uspelo oblikovati kulture. To so skupnosti ljudi, ki jih povezujejo skupne vrednote in prepričanja. Ko z drugimi delimo vrednote in prepričanja, razvijemo zaupanje. Tudi podjetje je kultura. Skupina ljudi, združenih okrog sklopa istih vrednot in prepričanj. Niso izdelki ali storitve tisto, kar drži podjetje skupaj, nista velikost in mogočnost podjetja tista, ki mu dajeta moč. Kultura je tista, močno občutenje prepričanj in vrednot, ki jih delijo vsi, od izvršnega direktorja do receptorja.
Ljudje redko uspejo, če se ne zabavajo pri tem, kar počnejo. Dale Carnegie
