Drugo leto zapored je Finska najbolj srečna država na svetu, tako pravi tokratno Mednarodno poročilo o sreči. Tudi med ostalimi državami v prvi deseterici ni bistvenih sprememb. Na drugem mestu je Danska, sledijo Norveška, Islandija, Nizozemska, Švica, Nova Zelandija, Kanada in Avstrija (slednja me je res prijetno presenetila). ZDA so znova zdrsnile za eno mesto in so sedaj na repu prve dvajseterice, na 19. mestu. Slovenija pa se je povzpela, tokrat smo med 156 državami pristali kar na 44 .mestu.
Petra Božič Blagajac
To je samo nekaj najpomembnejših ugotovitev letošnjega Mednarodnega poročila o sreči, ki ugotavlja tudi (kar je po eni strani zaskrbljujoče, po drugi pa motivira in daje prostor vsem nam, ki želimo, da so naša življenja in življenja tistih okoli nas srečna), da se je sreča na globalnem nivoju v zadnjih letih znižala. Vedno več je skrbi, žalosti in jeze; čustev, ki negativno vplivajo na nivo sreče. Še posebej je to prisotno v Aziji in Afriki. Največji padec sreče se je zgodil v državah, ki so doživele gospodarske, politične in družbene pretrese kot npr. Jemen, Indija, Sirija, Bocvana in Venezuela.
Indija je padla na 140. mesto in za seboj potegnila celo regijo in celo nivo globalne sreče. Država je dokaz, da ni nujno, da hiter gospodarski razvoj in rast s seboj prineseta koristi; poslabšanje se lahko zgodi prav na račun družabnih povezav in sreče v vsakdanjem življenju, ki jih tekma za rast ne podpira. Eden pomembnejših imperativov, ki jih prinaša letošnje poročilo o sreči je torej, da moramo prenehati z odvisnostjo od rasti BDP rasti kot edinega oz. primarnega pokazatelja tega, kako dobro nam gre.
Ni težko razumeti, zakaj gre Finski tako dobro. Severnoevropska država ima močno družbeno varnostno mrežo z uspešnim pristopom k minimalizaciji brezdomstva. Ponaša se tudi z izjemno kakovostnim izobraževalnim sistemom in je predana zmanjševanju vrzeli med spoloma. V njej živi samo 5,5 milijona ljudi in je edina država v razvitem svetu, kjer očetje preživijo več časa s šoloobveznimi otroci kot mame. Finska družba deluje tako, da ljudje kljub močni podpori še vedno čutijo, da imajo nadzor nad svojimi življenji. Njihova sreča počasi, a stabilno raste od leta 2014.
Večina ljudi bi si želela življenje, v katerem jim je na voljo zdravstvena oskrba, če zbolijo, kjer so otroci deležni odličnega izobraževanja, kjer lahko delajo in se počutijo izpolnjene pri tem, kar delajo, hkrati pa še vedno lahko preživljajo čas z ljubljenimi. Finci ne iščejo poti do neizmernega bogastva, država pa opravlja odlično delo s tem, ko pomaga ljudem, da dosežejo tako prijetno vsakdanje življenje.
——————————————————————————————————————————————
Deset najbolj srečnih držav glede na Mednarodno poročilo o sreči 2019
- Finska
- Danska
- Norveška
- Islandija
- Nizozemska
- Švica
- Švedska
- Nova Zelandija
- Kanada
- Avstrija
Deset najmanj srečnih držav glede na Mednarodno poročilo o sreči 2019
- Južni Sudan
- Srednjeafriška republika
- Afganistan
- Tanzanija
- Ruanda
- Jemen
- Malavi
- Sirija
- Bocvana
- Haiti
Sreča je tudi tem, da ljudje poskrbimo sami zase, če tega ne storijo države in vlade
Poročilo pa kaže tudi precej pozitivnih trendov. Od leta 2005 je veliko držav doživelo precejšnja izboljšanja na področju sreče. Benin je npr. izboljšal svoj položaj na lestvici kar za 50 mest. Velik dvig nivoja sreče od leta 2005 se je zgodil recimo v kar desetih državah vzhodne in srednje Evrope. Širom sveta je v preteklih mesecih skoraj 30% ljudi doniralo v dobrodelne namene in 20% jih je voluntiralo. V ZDA so te številke dvakrat večje. Očitno ljudje poskrbimo sami zase, če tega ne storijo države in vlade.
Letos je osrednja tema namenjena sreči v povezavi z življenjem v skupnostih; kako se je v zadnjih letih razvijala glede na tehnologijo, družbene norme, konflikte in vladne politike, ki so povzročale te spremembe. Posebna poglavja se osredotočajo na velikodušnost in prosocialno vedenje, učinke sreče na obnašanje volivcev in povezanost med srečo, uporabo interneta in odvisnostmi. Kot pravi profesor na Univerzi British Columbia John Helliwell, sourednik mednarodnega poročila o sreči, je svet prostor, ki se izjemno hitro spreminja. In poudarja, da ima to, kako skupnosti med seboj komunicirajo, pa naj bo to v šolah, na delovnih mestih, v soseskah ali v družabnih omrežjih, močan učinek na nivo sreče.
Aktivnosti, ki jih izvajamo osebno, v živo, »offline« kot sta npr. šport in prostovoljstvo, občutno prispevajo k pozitivnemu dobremu počutju, medtem ko mu spletna povezanost škoduje. To je še posebej značilno za mlade. V zadnjem desetletju je namreč količina časa, ki ga mladostniki med 13im in 18im letom preživijo pri aktivnostih pred ekranom (igranje igric, prisotnost na družabnih omrežjih in pisanje sporočil) zelo narasla. Kar 95% mladostnikov v ZDA ima dostop do pametnih telefonov in 45% jih pravi, da so skoraj nenehno »priklopljeni«, povprečen srednješolec pa dnevno preživi 6 ur pri pisanju tekstov, v družabnih omrežjih, na spletu. Študije so npr. pokazale, da so dekleta, ki preživijo pet ali več ur dnevno v družabnih omrežjih, verjetno trikrat bolj depresivne kot tista, ki ne.
»Države bi morale biti zaskrbljene zaradi nesrečnosti prav toliko, kot so zaradi drugih zadev, ki ogrožajo javno zdravje«, pravi Laurie Santos, profesorica psihologije na univerzi Yale. »Mogoče mislimo, da je cilj postati bolj srečen nekaj, kar je namenjeno samo bogatim državam. Biti srečen je povezano s tem, kako delamo, vzdržljivostjo, kar se tiče bolezni in z daljšim življenjem.«
V ZDA, ki je bogata država, nivo sreče še vedno pada, zajela jih je epidemija odvisnosti. Sreča odraslih v ZDA pada od leta 2000, mladostnikov pa od 2010 (depresija, nagnjenost k samo-poškodovanju in samomoru). Steve Sussman pravi, da skoraj polovica Američanov trpi zaradi vsaj ene odvisnosti. Nekatere najbolj prevladujoče so alkohol, hrana in delo (vsaka vpliva na približno 10% ljudi) ter droge, hazardiranje, telovadba, nakupovanje in spolnost.
Zaupanje v mojo vlado gre z roko v roki z življenjem, ki me zadovoljuje
Zdi se, da nam letošnje Mednarodno poročilo o sreči sporoča nekaj pomembnega za našo prihodnost: vlade in posameznike želi spodbuditi, da oblikujejo politike in življenjske izbire z (boljšim) dobrim počutjem v mislih. Naloga vlade je, da svojim državljanom zagotovi pozitivno in kakovostno življenje. Nekatere države že delajo korake, da dobro počutje vključijo v vladanje. Premierka Nove Zelandije Jacinda Ardern je že pozvala k prenovi gospodarstva, ki bo dobro počutje in okoljska načela bolj sistematično vključila v njihovo politiko. Ljudje so bolj zadovoljni z življenjem, ko so njihove vlade učinkovite, skrbijo za izvajanje zakonov, imajo boljša pravila, nadzirajo korupcijo in več porabijo za zdravstveno varstvo kot za vojsko. Prav tako jim je bolj všeč, če živijo v politično stabilni deželi, kjer ni nasilja in konfliktov.
Srečo lahko spodbujamo z volitvami in demonstracijami za spremembe. Lahko smo prostovoljci in donatorji. Lahko krepimo odnose z družino, prijatelji, sosedi in tudi ljudmi, ki jih poznamo samo preko spleta. Etos povezanosti in velikodušnosti lahko pomaga, da bo naslednje leto poročilo (še) bolj srečno.
