Kaj imata skupnega spanje in sreča? Verjeli ali ne, veliko.
V naši kulturi prevladuje mišljenje, da manj kot spiš, večji frajer si in si lahko na to izjemno ponosen. Pogosto slišimo, že v šoli med mladimi, da niso skoraj nič spali, ker so se učili do 2h zjutraj, ali pa sodelavci razlagajo, da so do 2h zjutraj pisali poročila ali pa celo noč pripravljali predstavitev projekta. In to jim daje poseben statusni simbol.
Petra Božič Blagajac
Svojo vrednost radi določamo s »produktivnostjo« in se postavljamo s svojo izčrpanostjo. Produktivnost je prepogosto definirana s časom in aktivnostmi, torej koliko kljukic odkljukaš in koliko časa se ukvarjaš z njimi (več kljukic in več ur se zdi zmagovalna formula). In naše naprave zagotavljajo, da smo nenehno povezani, v središču dogajanja in se lahko vedno odzovemo na sporočila, ki jih dobimo; preden zaspimo, ko se ponoči zbudimo, prva stvar zjutraj, ko odpremo oči, med kosilom, med igro z otrokom, med druženjem s prijatelji, med rekreacijo, ….
Nahajamo se v obdobju prezaposlenosti in naša generacija gleda na spanje kot na znak lenobe ali potrate časa. Veliko manj pa se zavedamo, da je spanje zelo pomemben dejavnik za uspešnost. In tako preprosto se mu je odpovedati; ko se zavleče delo, ko moraš pogledati še zadnja poročila ali pa ko se je težko posloviti od klepeta s prijatelji.
Vodje, ki dobro spijo, tudi vodijo dobro.
Še posebej je sindrom »malo spanja« prisoten med vodji. To se tudi pričakuje od njih, saj veliko zaposlenih verjame, da so njihovi vodje dober zgled, ker delajo pozno v noč in že v zgodnjih jutranjih urah pošiljajo elektronska sporočila. To je cena za njihov položaj v organizacijski strukturi. In mogoče bodo tudi oni, če bodo tako trdo delali in žrtvovali spanje, nekoč na njihovem mestu. Na drugi strani pa vodje, ki dobivajo vedno več odgovornosti, ne morejo spati, ker ne morejo ugasniti svojih misli, iščejo rešitve, ustvarjajo strategije.
Ampak! Vodje, ki dobro spijo, tudi vodijo dobro. Današnje kaotično delovno okolje zahteva vodje, ki morajo biti fokusirani, prilagodljivi in žilavi. Ni dovolj, da so kvalificirani in imajo znanje. In njihovo spanje vpliva tudi na zavzetost njihove ekipe, ko s svojim obnašanjem (ne)naspanega človeka širijo srečo ali pa ne.
Številne raziskave in izkušnje kažejo, da možgani, ki jim primanjkuje spanja, izgubijo sposobnost presojanja. To vodi tudi do neracionalnih in neopravičenih trditev kot je »Jaz pa res ne rabim spanja.« ali pa, da je dovolj samo par uric. Pomanjkanje spanja zahteva davek na zdravje, razpoloženje, kognitivne sposobnosti in produktivnost. Povezano je z zdravstvenimi napakami ter prometnimi in drugimi nesrečami. Težko je dosegati dobre rezultate, če imaš zmanjšano sposobnost za pozornost in koncentracijo. Prav tako trpi sposobnost reševanja problemov, saj je dostop do ustvarjalnosti, vpogleda in prepoznavanja vzorcev poslabšan. Spomin je slabši, manjša je sposobnost komuniciranja, zniža se nivo ustvarjalnosti, več je slabe volje in stresa. Pomanjkanje spanja preprečuje napredek in te naredi bolj neumnega – počasneje se učiš in razmišljaš. Vpliva tudi na razpoloženje, zmanjka volje, večja je verjetnost depresije. Poveča se tvegano obnašanje, manj je samo-kontrole, poveča pa se tudi verjetnost neetičnega obnašanja. Pomanjkanje spanja pa je tudi največji dejavnik tveganja za izgorelost pri delu. In ne nazadnje, če ne spimo dovolj, smo bolj nagnjeni k debelosti, slabo pa vpliva tudi na kožo.
Načrtovanje spanja je tako pomembno kot upravljanje s časom
Spanje je košček sestavljanke sreče, ni pa ga vedno preprosto dobiti toliko, kolikor ga potrebuješ, da bi dobro deloval.
Pomembno je, da dan dobro načrtujemo, da si ga sestavimo tako, da dobimo potrebnih 7 do 9 ur spanja (tudi med vikendom). Pa ni pomembno samo število ur, pomembna je tudi kakovost spanja. Prostor za spanje naj bo zatemnjen, primerne temperature in brez glasnih zvokov. Naprave naj bodo čim dlje od postelje, niti slučajno ne uporabljajte postelje za rezervno pisarno. Stres pustite v kakšnem drugem prostoru, v spalnico nima vstopa. Umirite se in se izklopite. Pojdite spat dovolj zgodaj, da boste dobili svoj krepčilni spanec.
Vadba je pomembna, vendar ne tik pred spanjem. Prav tako alkohol in kofein ne prispevata h kakovosti spanja.
Če je možno, se zjutraj zbudite sami od sebe, sploh pa pozabite na nenehno izklapljanje alarma. Enkrat bo čisto dovolj.
Zelo pomembno pa je, da prepoznamo svoje potrebe, svoj stil, svojo notranjo uro. Nekateri smo nočne ptice, drugi bolj zgodnji, temu se moramo prilagoditi.
Produktivnost za vsako ceno in kadarkoli, na račun spanja, počitka in prostega časa, s seboj prinaša visoke stroške. Ne samo da žrtvujemo svoje zdravje, ampak tudi svojo sposobnost za dobro delo in dobro vodenje. Na ta način ogrožamo sebe, sodelavce in organizacije, kjer smo zaposleni. Zato številna podjetja širom sveta že veliko delajo na tem. V vsestransko povezanem svetu, kjer se pričakuje, da so zaposleni nenehno dosegljivi, upravljanje s spanjem postaja pomembna tema, ki terja posebno pozornost. Uber, Google, NASA, Ben&Jerry’s so že pripoznali pomen zdravih spalnih navad. Nekateri recimo svoje zaposlene na poslovno potovanje pošljejo prej, da se lahko dobro naspijo pred pomembnim sestankom. Tudi to prinaša delovno srečo – zaposleni vidijo, da je delodajalcu mar zanjih, da jih skrbi njihovo zdravje in posledično produktivnost. Poslovni rezultati so boljši, če smo naspani, tudi odnosi med sodelavci so bolj pozitivni. Prav tako pa je pomembno tudi dejstvo, da prihajajo nove generacije zaposlenih, ki jih manj zanimajo visoke plače in bolj, kako bo delo postalo del njihovega življenja.
Ali dobro spiš?
Približno 1% populacije je genetsko nagnjena k temu, da potrebuje zelo malo spanja. Nekateri pa se za to odločijo. Predsednica uprave PepsiCo Indra Nooyi in Twitterjev Jack Dorsey pogosto žrtvujeta spanje, da bi blestela pri delu, hkrati pa še imela nekaj od svojega osebnega življenja. Sergio Marchionne, predsednik uprave Fiata, spi štiri ure na noč, energijo dobi iz alkohola in cigaret. Tudi predsednik Obama in Bill Clinton sta spala po 6 ur na noč. Clinton je v enem svojih intervjujev celo izpostavil, da je nenehno pomanjkanje spanja ključen problem washingtonskih politikov. In Barack Obama je »priznal«, da je večino napak v svoji dolgi karieri naredil, ko je bil preveč utrujen. No, Nikola Tesla pa bi naj spal samo dve uri na noč.
