V zadnjih letih smo vedno bolj priča preoblikovanju organizacijskih kultur v takšne, ki so usmerjene na ljudi in na ustvarjanje pozitivnega delovnega okolja. Pri tem igrajo ključno vlogo vodje. V Sloveniji pa z anketo Kako dobri so naši dnevi pri delu tudi letos beležimo padec ocene odnosov z vodji, prav tako je odnos z vodji med tremi dejavniki, ki najbolj vplivajo na slab delovni dan sodelujočih v anketi.
Tudi letos so sodelujoči kot dejavnik, ki najbolj vpliva na njihov slab delovni dan, navedli »preobremenjenost z delom«, kar v 47%. Sledi »slabo/negativno vzdušje in odnosi med sodelavci« s 33%, na tretjem mestu pa »odnos vodje (nadrejenega)«, ki je, v primerjavi z lanskim letom, pridobil 4 odstotne točke (32%), v primerjavi z letom 2019 pa že 8 odstotnih točk. Lestvica se nadaljuje s »sodelavci, ki se nenehno pritožujejo« s 24%, peto mesto pa tokrat pripada »negotovim/nepredvidenim razmeram zaradi korona virusa«, ki je od lani pridobil 2 odstotni točki in ga je izbralo 22% sodelujočih.
Graf 1: Ko ste nazadnje imeli slab delovni dan, kaj je vplivalo na vaše počutje? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
Ko smo sodelujoče povprašali, kako je korona virus vplival na njihovo delovno srečo, jih je 48% odgovorilo, da sploh ni vplival oziroma da ni vplival skoraj nič, kar je 4 odstotne točke manj kot lani, 43% pa jih meni, da je nanje zelo vplival (lani je bilo takšnih 37%). Na vprašanje »Kaj dobrega so nam prinesle razmere, nastale zaradi korona virusa?«, pa so sodelujoči tudi letos na prvo mesto postavili »možnost dela od doma«, za to se je odločilo 49% (lani 43%). Sledita »manj sestankov« z 25% (lani 29%) in »boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem« s 17% (lani 24%).
Graf 2: Kaj dobrega so nam prinesle razmere, nastale zaradi korona virusa? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
Na vprašanje, kako ocenjujejo odnose v svojem delovnem okolju, so sodelujoči odnose med sodelavci ocenili s povprečno oceno 3,8, odnose z vodjo pa s povprečno oceno 3,7; ocena ostaja na lanski ravni.
Graf 3: Kako ocenjujete odnose med sodelavci v vašem delovnem okolju? Kako ocenjujete odnose z vodjo? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
Poslabšanje razmer na področju odnosov v organizacijah potrjuje tudi, da so letos sodelujoči pomanjkanje priznanja in pohvale (kar 21% se je odločilo za to) prvič uvrstili na vrh tistih dejavnikov, ki vplivajo na slab delovni dan. Na vprašanje, kdaj ste bili nazadnje pohvaljeni, je samo 30% sodelujočih odgovorilo, da v tem tednu (op. tednu izpolnjevanja ankete).
Graf 4: Kako srečno je, po vašem mnenju, vaše delovno okolje? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
Nekoliko se je, glede na lanske ugotovitve, povečal tudi delež tistih, ki svojega delodajalca ne bi priporočili drugi osebi kot dobrega oziroma ne vedo, če bi ga; takšnih je bilo 44% (lani 42%). Na vprašanje »Ali ste v času pandemije koronavirusa razmišljali o tem, da bi zapustili svojega trenutnega delodajalca?« je 27% sodelujočih odgovorilo z da. To vprašanje smo letos zastavili prvič, odstotek pa je nekoliko nižji kot na globalnem nivoju, kjer ugotavljajo, da namerava kar okoli 40% zaposlenih v najkrajšem možnem času zapustiti svoje trenutno delovno mesto. Pojav je poznan kot »Great Resignation« (velika odpoved).
Graf 5: Ali ste v času pandemije koronavirusa razmišljali o tem, da bi zapustili svojega trenutnega delodajalca? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
Samo polovica sodelujočih je mnenja, da so njihova delovna okolja srečna ali zelo srečna, povprečna dodeljena ocena je bila 3,4. Takšno oceno okrepi podatek, da pri 73% sodelujočih nihče ne skrbi za dobro počutje zaposlenih oziroma sodelujoči ne vedo, če kdo skrbi. Tam, kjer pa je skrb prisotna, pa so sodelujoči najpogosteje (v 38%) navedli, da ne vedo, kdo to počne, 31% jih je mnenja, da vsi po malem, kar nekaj pa je bilo tudi odgovorov, da vsak sam.
Maja Lončar in Petra Božič Blagajac, mednarodno certificirani managerki delovne sreče in svetovalki za soustvarjanje pozitivne organizacijske kulture iz Palete znanj ter ustanoviteljici in vodji Mednarodno certificirane Woohoo Akademije za managerje delovne sreče v Sloveniji, rezultate dopolnjujeta: »Vodje so v teh negotovih časih še posebej obremenjeni, hkrati pa odločilno vplivajo na delovno srečo zaposlenih in pozitivna delovna okolja. So tisti, ki pravzaprav narekujejo in usmerjajo organizacijsko kulturo in po njih se zgledujejo njihovi zaposleni. Zato je še toliko bolj pomembno, da se tega zavedajo in da nekaj naredijo za to, da koncept delovne sreče postavijo med strateške prioritete delovanja organizacij, saj le-ta hkrati predstavlja eno ključnih konkurenčnih prednosti poslovnega uspeha, predvsem pri zaposlovanju in ohranjanju tistih najboljših kadrov.«
Rezultati ankete nakazujejo tudi zanimive korelacije, ki potrjujejo številna znanstvena dognanja in globalne prakse strokovnjakov delovne sreče. 82% tistih, ki so srečni ali zelo srečni, radi opravljajo svoje delo, imajo pa tudi večji odstotek dobrih delovnih dni (87% jih nima nikoli oz. skoraj nikoli slabega delovnega dne). Svoje delovno okolje ocenjujejo z višjo povprečno oceno (89% ga označuje kot srečno ali zelo srečno). Prav tako bi kar 83% teh svojega delodajalca priporočilo kot dobrega, 82% pa jih med pandemijo tudi ni razmišljalo, da bi svojega delodajalca zapustili. Srečni in zelo srečni imajo v 86% na delovnem mestu nekoga, ki skrbi za dobro počutje in srečo zaposlenih.
Tisti, ki radi opravljajo svoje delo, imajo več dobrih kot slabih delovnih dni. 96% jih je imelo dober delovni dan v tednu izpolnjevanja. Stopnjo delovne sreče v svojem delovnem okolju ocenjujejo višje (v 56% z oceno 4 oziroma 5). Svojega delodajalca bi pogosteje priporočili kot dobrega (v 63%) in 74% jih o zapustitvi delodajalca v času pandemije ni razmišljalo. Tisti, ki svoje delo radi opravljajo, bolje ocenjujejo odnose s sodelavci in z vodjo, prav tako pa pogosteje prejmejo pohvalo za svoje delo. V svojih organizacijah imajo pogosteje nekoga, ki skrbi za dobro počutje zaposlenih (v 30%).
Graf 6: Kako srečni ste v življenju nasploh? (vir: 1KA/ Spletne ankete; Kako dobri so naši dnevi pri delu?)
Slovenci v 2021, glede na mnenja sodelujočih, ostajamo srečni. 78% je takšnih, ki so se odločili, da so srečni (55%) ali zelo srečni (23%). In 86% vseh sodelujočih rado opravlja svoje delo. To pa je v bistvu odlično izhodišče za okrevanje gospodarstva in družbe v (po)epidemičnem obdobju, pravita Maja Lončar in Petra Božič Blagajac, mednarodno certificirani managerki delovne sreče, in dodajata, da »bodo pa organizacije in njihovi vodje morali narediti premik v organizacijski miselnosti ter preoblikovati in nadgraditi svoje delovne kulture v bolj pozitivne in usmerjene v ljudi. Prihodnost dela prinaša namreč številne izzive in še več sprememb, čemur pa bomo lahko kos samo, če bodo v organizacijah vladali spoštovanje, zaupanje, pozitivni medsebojni odnosi in spodbudno delovno okolje. Zaposleni, ki se pri svojem delu dobro počutijo in so srečni pri delu, so bolj zavzeti, ustvarjalni in uspešni, v neugodnih ter negotovih razmerah so bolj prilagodljivi, bolje komunicirajo, so boljši pri gradnji pozitivnih odnosov, so boljši ekipni igralci in ne nazadnje boljši vodje, zaradi česar so organizacije uspešnejše in bolj konkurenčne.«
Takšno smer potrjuje tudi Manifest delovne sreče, ki so ga soustvarile managerke delovne sreče iz prve generacije slovenske mednarodno certificirane Akademije za managerje delovne sreče in Paleta znanj, v njem pa so zapisale, da bo »leta 2030 v Sloveniji vsaj 80% organizacij, ki imajo ambasadorja delovne sreče in da bo vsaj 75% vodstev podpiralo delovno srečo.«
O anketi:
Paleta znanj je v času od 1.9. do 21.9.2021 izvajala spletno anketo o delovni sreči Slovencev, s katero so ugotavljali, kako dobri so naši dnevi pri delu. Anketo je rešilo 285 udeležencev iz celotne države, ki so odgovarjali na 14 vsebinskih vprašanj.
Analiza predstavlja osnoven pregled stanja, zanjo ni bil pripravljen statističen vzorec, ampak so sodelovali tisti, ki so nanjo naleteli na tak ali drugačen način (skozi oglase, poznanstva, newsletter, družabna omrežja).
Rezultati so prerez situacije, s katero so se soočali sodelujoči v trenutku, ko so izpolnjevali anketo in je ni mogoče prenesti na celotno populacijo ali posploševati.
