Savna, Božiček, vodka, smučanje in še kaj nas najprej spomni na državo, ki je ravnokar osvojila vrh lestvice najsrečnejših držav. Država, kjer na skrajnem severu sonce poleti ne zaide kar 73 dni zaporedoma in pozimi sploh ne vzide skoraj dva meseca (51 dni).
Petra Božič Blagajac
Finski sledijo lanska zmagovalka Norveška, potem pa Danska, Islandija, Švica, Nizozemska, Kanada, Nova Zelandija, Švedska in Avstralija. ZDA so padle za štiri mesta na 18, Slovenija pa se je povzpela za deset mest na 51. mesto. Vizija, da bomo do leta 2050 srečni ljudje se očitno uresničuje
Kako pa naši sosedje? Avstrijci so 12., Italijani 47., Madžari so na 69. mestu, Hrvati na 82. mestu.
Burundi in Srednjeafriška republika, ki trpita za političnim nasiljem, sta najmanj srečni državi že drugo leto zapored. Letos je slednja za pikico bolj srečna od Burundija, lani je bilo obratno. V njuni druščini so še Južni Sudan, Tanzanija, Jemen, Ruanda, Sirija, Liberija, Haiti.
V primerjavi s prvimi raziskavami v obdobju 2008-2010 je 58 držav postalo bolj srečnih in 59 manj srečnih. Največji porast v sreči so dosegle Togo (dvignil se je kar za 17 mest), Latvija, Bolgarija, Sierra Leone, Srbija, Makedonija, Uzbeksitan, Maroko, Madžarska in Romunija. Največji padec so doživele Venezuela, Malavi, Sirija, Jemen, Ukrajina, Turkmenistan, Bocvana, Madagaskar, Albanija, Ruanda.
Svetovno poročilo o sreči 2018 (World Happiness Report), ki glede na stopnjo sreče razvršča 156 držav, letos posebno pozornost namenja sreči migrantov – tistih znotraj držav in tistih, ki migrirajo med državami.
Tudi pri razvrščanju držav glede sreče priseljencev je Finska zasedla vrh. To potrjuje, da je sreča priseljencev predvsem odvisna od kakovosti življenja v državi, kjer živijo sedaj. Tisti, ki se preselijo v bolj srečne države pridobijo, tisti, ki se preselijo v manj srečne države, pa so na izgubi. Čeprav raziskava kaže, da na njihovo srečo vpliva tudi stopnja sreče v državi, kjer so se rodili. Države z najbolj srečnimi priseljenci niso tiste najbogatejše, ampak so države z uravnoteženo socialno in institucionalno podporo za boljše življenje.
Leta 2015 je v Evropo prišlo več kot milijon migrantov in nekaj tisoč jih je prišlo tudi na Finsko, ki je relativno homogena država s 5,5 milijoni prebivalcev. V njej živi približno 300.000 tujcev in prebivalcev s tujimi koreninami. Največ je pripadnikov drugih evropskih narodov, nekaj pa jih je tudi iz Afganistana, Kitajske, Iraka in Somalije.
Pri ocenjevanju sreče priseljencev je Slovenija zasedla 47. mesto.
Meik Wiking, direktor danskega inštituta za raziskovanje sreče, pravi, da nordijske države, ki so že nekaj časa visoko uvrščene na lestvici, očitno delajo nekaj prav pri ustvarjanju dobrih pogojev za srečno življenje. To opažajo tudi prišleki. Pravi, da njihova sreča izhaja iz zdrave količine tako osebne svobode kot socialne varnosti, ki pretehtajo dejstvo, da prebivalci plačujejo ene od najvišjih davkov na svetu.
Ugotavljati, zakaj je ena država bolj srečna kot druga, je tvegano, toda poročilo je zasnovano na pregledu šestih pomembnih dejavnikov: BDP na prebivalca, socialna varnost, pričakovana življenjska doba, svoboda odločanja, velikodušnost in stopnja korupcije. Pri nas sta velikodušnost in stopnja korupcije ocenjeni najslabše.
Svetovno poročilo o sreči je ponovno nastalo pod okriljem Združenih narodov, pripravil ga je SDSN (United Nations Sustainable Development Solutions Network), podporo pa jim nudi Ernesto Illy Foundation.
Kava je dobesedno napitek za srečo. Izjemno preprosta, pa vendar tako kompleksna. Zadovoljstvo prinaša številnim po vsem svetu, na različne načine. Je med tremi najbolj priljubljenimi pijačami na svetu. In verjeli ali ne, prav najsrečnejši Finci spijejo največ kave. Letno kar 12 kg na osebo.
