Pri spodbujanju koncepta delovne sreče kot načina življenja v podjetjih vseh vrst in kot nadgradnje organizacijske kulture, se velikokrat pojavi razmišljanje, da so zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost in delovna sreča ista stvar, v novi preobleki. Ker v Paleti znanj verjamemo, da temu ni tako, sem se odpravila na raziskovanje. In za mnenje sem poprosila tudi svoje Facebook prijatelje.
Petra Božič Blagajac
Zadovoljstvo, zavzetost in delovna sreča so res precej povezani, pa vendar so tudi precej različni. Kdaj se boljše počutiš? Če rečeš, da si zadovoljen s svojim delom, če rečeš, da delaš zavzeto, ali če rečeš, da si srečen pri svojem delu? Meni je nedvomno najboljše, ko sem srečna.
Zadovoljstvo in/ali delovna sreča?
Zadovoljstvo z delom predstavlja to, kar si misliš o njem in temelji na razumski presoji. Delovna sreča predstavlja to, kar čutiš glede dela, kako se počutiš pri delu in ali pogosto doživljaš pozitivna čustva kot so recimo ponos, sreča, hvaležnost.
Čustva na delovnem mestu?
Ljudje smo čustvena bitja. Čustva so neposredno povezana z zdravjem in splošnim počutjem, odnosi, delovnimi odnosi, produktivnostjo. So del vsakega med nami, so kot mišice, kot zrak, ki ga dihamo. So osnova naših vzgibov, vedenja in odločilna v vseh procesih odločanja. Njihovo ignoriranje in zatajevanje pa “ubija”, ne samo delovne sreče, ampak človeka in vse odnose kot take.
Zadovoljstvo z delom pove, kaj si zaposleni mislijo o svojem delu, ko pogledajo njegove posamezne komponenente kot so plača, vsebina dela, čas, ki je potreben za prevoz na delo, načrti za upokojitev, bonitete,… Ali so zadovoljni s tem, kar imajo?
Zadovoljstvo je razumsko in običajno temelji na primerjavi z drugimi. Ali dobim več kot moji sodelavci? So delovni pogoji tukaj boljši kot tisti pri konkurenci?
Zadovoljstvo sporoča, da so stvari ok, je manj čustveno in bolj objektivno.
Delovna sreča, na drugi strani, pove, kako se ljudje počutijo pri svojem delu. So srečni, ponosni, spoštovani, motivirani? Ali pa so pod stresom, nervozni, razočarani, frustrirani?
Občutek sreče je natančno to, kar izboljšuje uspešnost. Psihološke, sociološke in nevrološke študije kažejo, da ko imajo zaposleni dober dan, so bolj produktivni, ustvarjalni, motivirani in bolj polni energije. Srečni zaposleni so tudi boljši pri delu v timu, bolje prodajajo in so bolj prijazni do strank. Na kratko, srečen zaposleni je sanjski zaposleni.
Sreča je tudi čustvo, ki nalezljivo vpliva na vse okoli nas. Prav tako spodbudi sproščanje hormonov dopamina in oksitocina, kar poveča ustvarjalnost, razvija kognitivne sposobnosti, sodelovanje in timsko delo.
Samo zadovoljstvo ni dovolj
Veliko zaposlenih je zadovoljnih, niso pa srečni. Zadovoljni so tisti, ki so že dobili to, za kar so prosili. Imajo razumne plače, bonuse, načrte za upokojitev. Za brezplačne masaže na delovnem mestu in v višino prilagodljive pisalne mize je porabljeno že pravo bogastvo. Rezultati pri letni oceni zadovoljstva z delom so zadovoljivi, recimo okoli 4,3. Zaposleni naredijo svoje delo, razmeroma dobro, toda ne prinesejo novih idej, ne kažejo navdušenja nad ničemer, redko proaktivno naredijo dodaten korak za stranko ali podjetje. Ljudje dobijo vse to in rečejo: “Super, da smo to dobili.” In so še naprej nezadovoljni, saj jih to ne motivira. In potem se oglasijo direktorji: “Poglejte, kaj vse smo vam dali, pa še vedno niste zadovoljni! Tako nehvaležni ste.”
Povišanje plače ne potegne za seboj zadovoljstva. Dokazano je, da si že po dveh do treh tednih od povišanja ljudje ponovno pričnejo želeti višjo plačo. Ima pa višina plače nedvomno vpliv: če zaposleni čuti, da je plača prenizka, nepravična ali nerazumna, lahko postane nezadovoljen.
Seveda je potrebno zadovoljiti pogoje, da so zaposleni zadovoljni. Dobiti morajo plačo, ki ustreza njihovi vrednosti, napredovanje ali bonus, ki si ga zaslužijo. Toda zadovoljstvo samo po sebi ne bo vodilo k pozitivnim rezultatom pri delu – to je samo osnova, na kateri gradimo delovno srečo.
Kljub temu, da zadovoljstvo ni ultimativna strategija odličnega sodobnega podjetja, je še vedno zelo visoko med cilji, ki si jih postavljajo vodstva. Razloge lahko iščemo v tem, da tako počne večina njihovih kolegov in navada, pravijo, je železna srajca. Zadovoljstvo je tudi preprosto meriti. Roko na srce, tudi čustva je mogoče meriti, potrebno pa je več kot samo razdeliti doooolg vprašalnik enkrat na leto. In preden se rezultati predstavijo, je večina problemov že mimo ali pa so se razrasli v večje razsežnosti in sedaj terjajo popravljanje. Ne pa sprotno prilaganje. Pa še nekaj je, precej preprosto je izboljšati zadovoljstvo pri delu. Najpogosteje je to vprašanje, koliko bo podjetje odprlo denarnico in zasipalo zaposlene z bonusi, sadjem, kavo, sladoledom, masažami,…
Graditi delovno srečo v podjetju je bolj zahtevna naloga. Je bistveno cenejša, zahteva pa veliko osebne predanosti tako vodij kot vseh zaposlenih. Več delovne sreče je pot do boljšega delovnega življenja za zaposlene in boljših rezultatov za podjetje. Veliko časa namreč preživimo na delu. Delo je eden od treh najpomembnejših dejavnikov za življenjsko srečo. Ljudje, ki so srečni pri delu, bolje delajo. In ko delaš to, kar imaš rad, si tudi uspešen.
Kaj nas naredi srečne pri delu? Plača? Bonitete? Napredovanje? Dober avtomat za kavo? Nič od tega. Osrečijo nas rezultati – ko vidimo, da smo s svojim delom nekaj spremenili, ko smo ponosni na to, kar delamo, ko imamo občutek, da smo naredili res nekaj dobrega in pozitivno prispevali. To niso kljukice na “to-do seznamu”.
Osrečijo nas tudi odnosi – ko imaš rad ljudi, s katerimi delaš. Vse je lažje, če se imaš rad in ko poznaš osebo za strokovnim nazivom, ali ko imaš odmor za malico in si vzameš čas, da se pogovarjaš še o čem, razen o delu. Vedno več ljudi namreč preskoči odmore in malica pri svoji mizi ter tako izgubi priložnosti za dobre odnose.
Zavzetost in/ali delovna sreča?
Koncepta, ki sta si v bistvu še bolj podobna. Izid je približno enak – srečno, uspešno in produktivno podjetje. Razlikujeta se predvsem po tem, da je sreča predvsem v rokah zaposlenih. Samo ti se namreč odločiš ali boš srečen ali ne in kakšen bo tvoj odziv na neko situacijo.
Kot pravi Abraham Lincoln: “Srečen si toliko, kot si to dovoliš.”
Zavzetost zaposlenih pa je predvsem v rokah delodajalca, nekoga, ki je odgovoren, da zaposlene vključi v zadovoljivo delovno izkušnjo in produktivno delovanje, ki prinaša dohodke. Zato podjetje zaposli prave ljudi, upravlja z njihovimi pričakovanji in jim zagotavlja vse potrebno, da lahko odlično delajo. Pa vendar; ne-srečni zaposleni se ne bo odzval na takšna prizadevanja. Dejstvo je, da če se ne počutiš dobro pri svojem delu in ga ne maraš, bo izjemno težko na dolgi rok biti odličen, uspešen, produktiven, motiviran, zavzet…
Ali torej delovna sreča spodbuja zavzetost? Je delovna sreča vir, ki posamezniku omogoča uspešno soočanje z doseganjem zahtev na delovnem mestu? V današnjem času so le te vedno večje. Od zaposlenih se pričakuje, da naredijo več z manj časa, denarja,… Ko zahteve in viri niso v ravnotežju, je večja verjetnost, da ne bodo doseženi vsi roki, da bodo projekti neuspešni in da bodo zaposleni izgoreli. Velik neizkoriščen potencial je delovna sreča. Delovna sreča je ključno gonilo za vse ostalo.
