Današnje dopoldne sem preživela z ekipo zaposlenih v manjšem podjetju, ki zase pravi, da »smo podjetje, kjer smo ljudje, od katerih nihče vsega ne ve. Skupaj nas je skoraj dovolj, da rešimo vsak problem«. Skupaj smo preživeli zabavne in zanimive štiri ure, ko smo se pogovarjali, kako komunicirati v timu in kako graditi odnose, ki bodo osrečevali.
Petra Božič Blagajac
Ker smo v predhodnih raziskavah in analizah njihove organizacijske kulture ugotovili, da morajo več delati na svoji ustvarjalnosti, smo začeli kreativno, s prebujanjem možgančkov. 
Potem nas je pot vodila od razmišljanja o tem, kaj sploh je komuniciranje, do tega kako komunicirati, da bodo navdušene vse strani. Ugotavljali smo, da je potrebno začeti pri sebi. Mi smo tisti, ki ustvarimo komunikacijo, jo oblikujemo po meri sogovornika in jo usmerjamo. Zato je potrebno, da najprej dobro poznamo sebe, da se razumemo in predvsem, da smo prijazni do sebe. Z mislimi ustvarjamo našo realnost; kakor bomo mislili o sebi, takšni bomo in pritegnili bomo življenje, ki bo ustrezalo takšni podobi.
Pogovarjali smo se tudi o tem, kako smo si različni, kako je potrebno upoštevati lastnosti naših osebnosti in graditi na naši različnosti. Če se dobro poznamo med seboj vemo, kako je potrebno do koga pristopiti in mu predstaviti naš predlog, da bo izveden v obojestransko korist, kako lahko skupaj zastavimo cilje in jih dosežemo – učinkovito in pravočasno. Dobro se spoznamo, ko se pogovarjamo; tudi o družini, hobijih, talentih, prebranih knjigah, ogledanih filmih.
Govorili smo o moči vprašanja “Zakaj?“. To je vprašanje, ki se mu pogosto kar nekako izognemo. Kaj, kdaj, kdo ali kako nam še nekako gredo iz ust. Zakaj pa nas prestraši? Zakaj? Ker nas pripelje do pravega bistva, ko ugotoviš ali delaš pravo stvar, ali pa bi jo bilo bolje opustiti in se mogoče premakniti iz cone udobja. In zakaj delaš tako, kot delaš. Še bolje; 5-krat se vprašaj zakaj. O tem govori tudi Simon Sinek v svojem navdihujočem TED predavanju o zlatem krogu (https://www.youtube.com/watch?v=IPYeCltXpxw). Ljudi je razdelil na tiste, ki vedo kaj počnejo, na tiste, ki vedo, kako naj to počnejo, in na tiste, ki vedo, zakaj to počnejo. Med slednjimi je tudi večina najboljših svetovnih voditeljev.
Vsi smo se strinjali, da se celotna komunikacija prične s preprostimi besedami kot so prosim, hvala, dober dan in na svidenje. Njihova moč je neizmerna in odpira skoraj vsa vrata. Če se jim pridruži še nasmeh, je zmaga zagotovljena. Naslednji korak je pohvala, najmočnejši motivator. Tista pohvala, ko se hkrati zahvališ, pohvališ za dobro opravljeno delo, ki ga definiraš (katero dejanje in zakaj).
Ko potegneš pod črto, komuniciranje povsod sledi enakim pravilom; med sodelavci, med prijatelji, v družini. Na temeljih spoštovanja, potrpežljivosti in razumevanja.
