Znamka delodajalca je v svoji osnovi vaše sporočilo svetu, koliko dober delodajalec ste. V trenutnih razmerah na trgu delovnega kapitala, glede na prihodnje obete in trende s področja rasti in razvoja organizacij, postaja vse pomembnejša konkurenčna prednost iz več razlogov. Pri tem pa ne gre več ali zgolj samo za zmago v bitki za talente ali za zmanjševanje fluktuacije. Znamka delodajalca prehaja v ključni, če ne celo najpomembnejši gradnik korporativne znamke.
Maja Lončar
Za tem stoječa logika je preprosta. Ljudje, zaposleni in vse prihajajoče generacije, ki bodo vstopale na trg dela, so vse bolj ozaveščeni o pomembnosti kvalitete delovnega življenja. Z neomejenim dostopom do informacij »iz prve roke«, z drugačnimi vrednotami in pričakovanji, zavedanju o lastni vrednosti in nenazadnje tudi z izjemnim čutom za to, kaj je dobro in prav, ne samo zanje, ampak za družbo in prihodnost vseh. Zato pri soustvarjanju svojega (ne samo delovnega) življenja pričakujejo in zahtevajo več in drugače. In ne samo, da se z veseljem in veliko raje zaposlujejo tam, kjer so ljudje na prvem mestu. Tudi kupujejo raje od tam, kjer je temu tako.
Kje se zgodba dobre znamke delodajalca pravzaprav začne?
V prvi vrsti je in mora biti to »inside job«. Zgodba, ki je posledica dejanskega stanja vrhunske in pozitivne izkušnje vaših zaposlenih. Taka, ki jo boste transparentno in z veseljem delili navzven. Taka, ki jo bodo vaši zaposleni s ponosom ponesli ven – vašim potencialnim zaposlenim, vašim strankam in bodočim kupcem ter vsem preostalim deležnikom. Nikakor pa dobra znamka ni stvar neke umetno generirane in ustvarjene percepcije za zunanji svet. Prepogosto se namreč dogaja prav to – da so delodajalci na zunaj »jeeej« na znotraj pa »fej«.
Da delodajalci pogosto tudi ne razumejo, kje nastaja in od kod vrednost znamke delodajalca resnično izvira, pričajo tudi vse resne raziskave o stanju zadovoljstva, zavzetosti in sreče na delovnem mestu. Po podatkih le teh svojega delodajalca kot dobrega ne bi priporočalo med 60 in 70 % zaposlenih. Srečnih je le slabih 30%. O še slabšem stanju zavzetosti, ki se giblje nekje na rekordno nizkih 14% v globalnem merilu, raje sploh ne bi. Vodilni dejavniki za tako porazno statistiko pa so slabi odnosi na delovnem mestu in preobremenjenost, ki so predvsem posledica preživetih organizacijskih kultur, paradigme in zakoreninjenosti vodstvenih in upravljavskih struktur v miselnosti, ki na prvo (in pogosto tudi edino) mesto, kot merilo uspešnosti delovanja postavlja dobiček in ne dobrobit zaposlenih ali družbe. Tako je zgoraj omenjenih 60-70% ne-ambasadorjev delodajalcev pravzaprav logična posledica in največji neizkoriščen kapital, ki ga imajo.
Na misiji izgradnje
Za to, da lahko v svet pošljete zaupanja vredno sporočilo, v katerem boste povedali, kako zelo radi vas imajo vaši zaposleni in kako dober delodajalec ste, je ključno razumevanje, da je najprej potrebno soustvariti takšno organizacijsko kulturo, ki bo pozitivno izkušnjo zaposlenim tudi dejansko omogočala. Največjo odgovornost za to pa nosi vodstvo – lastniki, direktorji ali top management; tisti, ki so v vlogi odločevalcev in dejansko usmerjajo organizacijo na strateškem nivoju. Uresničljiv strateški pristop k soustvarjanju pozitivne organizacijske kulture in izkušnje zaposlenih pa je mogoč samo, kadar so ti odločevalci tudi sami srečni in pozitivno miselno naravnani, z razvitimi vodstvenimi kompetencami, številnimi mehkimi veščinami in razvito emocionalno inteligenco.
Taki vodje že v osnovi poskrbijo za to, da je v temeljih (vizija, poslanstvo, vrednote) jasno definirana taka organizacijska identiteta, ki jasno izraža dejstvo, da so pri njih ljudje na prvem mestu (tudi pred strankami). Z vsem srcem poskrbijo za to, da to ni le nekaj črk na papirju in da se to živi. Ker čutijo in razumejo, obračajo paradigmo delovanja »dobiček je šef« na glavo – pozitivna delovna izkušnja osrečuje zaposlene, zaposleni opravijo več kot veliko večino operativnih nalog in imajo daleč največ informacij in realnega stika s strankami in drugimi deležniki. Zavedajo se, da zadovoljni, zavzeti in srečni zaposleni osrečujejo stranke, da so generator rasti in razvoja in največja konkurenčna prednost. To je zanje najvišja oblika družbene odgovornosti. Ker so na prvem mestu tudi oni ljudje, vodijo drugače in zaposleni jim sledijo iz pravih razlogov – ker v njih puščajo srčni pečat. Skupaj potem soustvarijo tisto, čemur se lahko reče pozitivna organizacijska kultura in odlična znamka delodajalca. Zgodba, ki jo je vredno povedati navzven in ki je slišana.
Kaj to prinaša?
Raziskave kažejo, da imajo podjetja, ki so dobri delodajalci s priznano odličnostjo znamke, številne prednosti pred ostalimi. Ker so zaposleni na prvem mestu seveda zmagujejo v bitki za talente, a tudi v bitki s fluktuacijo in absentizmom. To pa jim omogoča, da zmagujejo tudi v bitki za tržni delež. Zaradi tega dosegajo boljše poslovne rezultate od primerljivih konkurenčnih podjetij in višje donose za lastnike in investitorje.
Zato bodite radovedni in pogumni. Vprašajte vaše zaposlene, če bi vas kot dobrega delodajalca priporočali in tako na najbolj preprost način preverite, koliko ambasadorjev imate, koliko srečen je vaš drugi dom in koliko vredna je vaša znamka delodajalca tam, kjer je to najbolj pomembno. Dober glas namreč še vedno seže v deveto vas ali še kam dlje. In ko vas »googlajo« naj vas vidijo v srce in ne v fasado.
—
fotografija: https://pixabay.com/vectors/heart-love-fingerprint-swirls-2750395/
