Pogosto se mi zgodi, da me kakšno dokazano dejstvo prav preseneti. Najpogosteje zato, ker poruši kak mit v mojem razmišljanju in vedenju. To mi je všeč. No, vsaj na koncu, ko mine faza presenečenja in premlevanja. Še bolj všeč pa mi je, če potrjuje tisto, kar mnogi želimo spodbujati pri delodajalcih in zaposlenih. Zavedanje, kdo ali kaj so v resnici »šefi« angažiranosti, motivacije in delovne sreče.
Maja Lončar
Denarna stimulacija kot taka (žal) še vedno velja za najpogosteje uporabljeno obliko nagrajevanja in motiviranja. Z njo pa dosežemo večinoma samo eno – popolno nasprotje. Znanstveno dokazano, velja kjerkoli na svetu. No, to me je presenetilo.
Torej, kaj so dejstva. Denarna nagrada kot motivator se obnese zgolj takrat, kadar je možno naš delovni cilj doseči izključno s preprostim delom »fizične narave« Na primer, kadar kot delodajalec želite, da škatla papirja stoji v kotu A in ne več v kotu B, boste delovno nalogo odredili in za izpolnjeno obljubili denarno nagrado tistemu, ki jo bo izvršil. Škatla bo takoj v kotu A. Vsakič, ko se bo pojavila v kotu B, jo bo »nagrajeni« postavil v kot A. Nič kompliciranega. Deluje.
Obljuba denarne nagrade ne deluje, če delovne naloge zahtevajo že samo kanček kognitivnih sposobnosti. Tukaj tovrstna ekonomska logika »več denarja za nagrado, boljši rezultat« popolnoma odpove. V prevodu, če bo taista škatla v kotu C, je skoraj zagotovo nihče ne bo premaknil v kot A samoiniciativno. Zakaj? Preprosto zato, ker ljudje so ljudje, ne orodja. Kadar morajo ljudje za opravljanje svojih delovnih nalog vložiti vanje del sebe, tega ne bodo storili za denar. Ne govorimo o tem, da svojega dela ne bodo opravili, govorimo o tem, kako dobro in kvalitetno ga bodo in kaj boste imeli od tega vi kot delodajalec. In ne govorimo o tem, da zaposlenih ne nagrajujte finančno. Dajte jih, seveda. Kadar je to zasluženo. Pogoje za to pa morate odgovorno so-ustvariti vsi ključni deležniki delovnega okolja, s tem da je odgovornost na zastavljanju trdnih temeljev vedno na strani delodajalca.
Če seveda še niste, dajte zato najprej poskrbeti za 4 »šefe« angažiranosti in nedenarne motivacije:
- Primerno PLAČILO – plačajte svoje zaposlene dovolj, da plača ne bo »tema«. Primerno plačilo za pošteno delo je vrednota vsake spodobne organizacije in ne nagrada. Tako bodo zaposleni lahko bolj osredotočeni na delo.
- AVTONOMIJA – zaupajte svojim zaposlenim, da v večini primerov dobro vedo, kaj počnejo. Pogosto celo bolje od vas. Nujno sodelujte z njimi pri postavljanju ciljev! Verjemite pa, da jih znajo doseči tudi brez vašega nenehnega nadzora in vmešavanja v njihovo delo. Zato jih pustite, da se pri opravljanju delovnih nalog sami usmerjajo in iščejo rešitve za izzive. Stojte jim ob strani kot mentor ali »coach«.
- SPRETNOSTI – če jih želite res motivirati, spoznajte svojo ekipo in kaj jih veseli tudi izven delovnega prostora in časa. Zakaj? Zunaj vaše delovne cone vaši zaposleni živijo, se zabavajo in posedujejo enormno količino znanja in spretnosti, ki jih popolnoma brezplačno koristijo, razdajajo in z njimi ustvarjajo boljši svet. Zato jim pomagajte te njihove spretnosti in veselja razvijati. Če imate v ekipi navdušeno plesalko, ji za nagrado plačajte ali pomagajte, da bo lahko obiskala željen tečaj tanga. Zagotovo se bo splačalo tudi vam.
- NAMEN – definirajte, kaj je namen vašega obstoja, kaj je vaš znameniti »ZAKAJ?«. Dokler bo vaš smisel obstoja zgolj denar in dobiček, vas bodo pojedli za zajtrk. Ekipa in konkurenca. Pa še tista škatla bo, kljub dodatnemu plačilu, najverjetneje zmeraj v napačnem kotu.
S tem boste dvigovali zavedanje in stopnjo angažiranosti zaposlenih ter njihovo kreativnost in prispevali k večji delovni sreči. Ko boste tako ustvarjali dodano vrednost za svoje zaposlene, boste ustvarjali dodano vrednost tudi za vaše kupce in uporabnike. In ne pozabite – tako, kot se v trgovini ne da kupiti pameti, se ne da kupiti motivacije in angažiranosti zaposlenih. Samo mačka v žaklju boste pa vedno dobili.
