Pomanjkanje zavzetosti vsako leto stane globalno gospodarstvo 8,1 bilijonov ameriških dolarjev, kar predstavlja okoli 10% BDP. Na globalnem nivoju je zavzetost zaposlenih med 2019 in 2020 padla za 2 odstotni točki. Zaposleni pravijo, da je bilo več zaskrbljenosti, stresa, jeze in žalosti. In samo 3 od 10 zaposlenih rastejo in se razvijajo v svojem življenju. Tako ugotavlja Gallup v najnovejši raziskavi o stanju globalnih delovnih okolij (Gallup State of the Global Workplace Report 2021).
Petra Božič Blagajac
Prej omenjena negativna čustva (zaskrbljenost, stres, jeza in žalost) so v 2020 med zaposlenimi dosegla rekordno visoke stopnje. Bolj so bila v porastu med ženskami in med mlajšimi od 40 let. 41% zaposlenih je bilo en dan pred raziskavo zaskrbljenih (odstotek je narasel iz 35% v 2019) – najbolj v Vzhodni Evropi, Vzhodni Aziji, ZDA in Kanadi. 42% zaposlenih je en dan pred raziskavo doživelo stres (odstotek je narasel iz 38% v 2019). Jezo je en dan pred raziskavo doživelo 24% zaposlenih – pri tem so v ospredju zaposleni pod 40 let. 25% zaposlenih pa je bilo en dan pred raziskavo žalostnih (v primerjavi z 2019 beležimo porast za 4 odstotne točke) – najbolj se to odraža v Latinski Ameriki, Karibih ter v Vzhodni Evropi; bolj pri ženskah kot moških.
45% sodelujočih je mnenja, da je na njihova življenja pandemija močno vplivala. 50% jih je zaslužilo manj, 49% jih je delalo manj, 53% jih je nehalo delati začasno in 32% jih je izgubilo svoje delo (to pomeni približno 1 milijarda odraslih ljudi!).
Razlike pa najdemo tudi po regijah. Tako npr. skoraj polovica zaposlenih v ZDA in Kanadi pravi, da so veliko stresa občutili že pred pandemijo. Nepričakovane razmere pa so vse skupaj seveda še poslabšale. Kar 57% jih je mnenja, da so pod velikim stresom. Drugačno pa je stanje v Evropi, kjer je, sploh v zahodnem delu, stopnja stresa in jeze padla. Se pa je znižala tudi stopnja zavzetosti zaposlenih, ki je v ZDA in Kanadi nekoliko narasla.
In čeprav se je stopnja zavzetosti zaposlenih v zadnjem desetletju zvišala, kar pomeni, da je na milijone ljudi raje prihajalo na delo, da so lahko bili odlični pri svojem delu, da so se počutili povezane s sodelavci in jih je motiviral namen njihove organizacije, je stopnja še vedno zelo nizka. Samo 20% zaposlenih je zavzetih. Posledice tega pa so vidne na številnih področjih delovanja organizacij. Tudi v tem, da je verjetno preostanek zaposlenih veliko manj pripravljen na krizne situacije, sredi katere smo se znašli na začetku lanskega leta.
Vendar obstaja rešitev. Prvi korak je spremeniti organizacijske kulture in delovna okolja, da bodo spodbujala dobro počutje zaposlenih, dobre odnose, smiselne rezultate, pozitivno naravnanost in še kaj. Pri tem bodo izjemno pomembno vlogo igrali vodje, ki morajo prepoznati tovrstne izzive in jih postaviti med prioritete poslovanja in delovanja v naslednjih letih. Da ne bodo imeli pred očmi samo rastočih številk, ampak tudi zaposlene, ki rastejo in se razvijajo in so, kar je najbolj pomembno, sposobni kakovostno preživeti krize, v katerih se lahko znajdejo.
Kako se je v raziskavi pokazala Slovenija?
Slovenija je v raziskavi umeščena v regijo Vzhodne Evrope, za katero so zabeležili največji regionalni porast zavzetosti zaposlenih, največji regionalni porast dnevne zaskrbljenosti in največji regionalni padec zadovoljstva zaposlenih z okoljskimi prizadevanji države, iz katere prihajajo.
Korona je v tej regiji imela velik vpliv na življenja 37% zaposlenih (globalno 45%), bolj se je to poznalo pri ženskah in pri mlajših od 40 let. 34% jih je izgubilo plačo (globalno 50%), 34% jih je delalo manj (globalno 49%), 34% jih je začasno nehalo delati (globalno 53%) in 11% jih je izgubilo delo (globalno 32%).
Zaposleni v tej regiji so pokazali 21% zavzetost, kar je za eno odstotno točko več kot na globalni ravni (več je bilo žensk in več je bilo starejših od 40 let). Med 20 državami, ki so bile razporejene v to regijo, je Slovenija dosegla 12. mesto in 16% stopnjo zavzetosti zaposlenih (kot Češka Republika in Srbija). Najbolj zavzeti (30%) so zaposleni v Romuniji.
39% sodelujočih je bilo na dan pred raziskavo zaskrbljenih, 41% v stresu, 22% jeznih in 22% žalostnih; povsod nekoliko manj kot na globalnem nivoju. Zaskrbljenih je bilo 51% Slovencev (pred nami so bili samo Črnogorci in Hrvati). Pod stresom je bilo 37% Slovencev in pristali smo na 9. mestu. Dnevna jeza je bila prisotna pri 18% Slovencev (zasedli smo 12. mesto). Žalostnih pa je bilo 14% (znašli smo se na 14. mestu).
