Za menoj sta dva pestra meseca, ki sta minila predvsem v znamenju pridobivanja novih znanj in pletenja pozitivnih ženskih vezi med udeleženkami programa Podjetnost je ženskega spola. Kljub temu, da sem svoje celo delovno življenje preživela v zasebnem sektorju, sem se v samem programu veliko naučila in pa dobila zelo dobrodošel drug pogled na nekatere stvari, ki so se mi še kako leto nazaj zdele samoumevne ali pa v moji razmišljujoči glavi sploh še niso dobile svojega vidnega mesta. No, zdaj ga imajo. In iskreno, res hvala lahko rečem ekipi, ki stoji v prvi vrsti ali v zakulisju tega programa. Prepričana sem, da bo v naslednjih generacijah samo še boljše. Ženske podjetnice pa vedno številčnejše, vidnejše in na pravi poti. Še skoraj v večje veselje pa mi je bilo druženje s krasnimi, pozitivnimi puncami, ki si želijo v svojem življenju na delovnem področju nekaj spremeniti, si utreti svojo pot. Pod svojimi pogoji, v skladu s svojo srčno vizijo in si tako ustvariti svojo delovno srečo.
Maja Lončar
V Paleti znanj se z besedno zvezo »delovna sreča« predstavimo, ko želimo poetično poudariti, kaj srčno radi počnemo. (So)Ustvarjamo jo. In čeprav sem ob omembi tega, v okviru zgoraj navedenega programa, prejela tudi opazko, da nismo v času socializma, je ne dam in trdim, da se jo da razumeti tudi čisto v kontra smeri. Kapitalistični. Ne samo da se jo da, celo morali bi jo razumeti kot nekaj, kar je osnova za ureditev, ki temelji na privatni lastnini. Predvsem v smislu, da je delovna sreča osnova za pozitiven odnos do denarja, dela in družbeno odgovorno podjetništvo. Za tisto dolgoročno vzdržno, ki bo odvzelo negativen prizvok trenutni družbeno gospodarski ureditvi. Mogoče sem malo sanjača, samo ljudje, ki so v svojem delovnem življenju srečni in zadovoljni, delajo bistveno bolje in sebi, ali organizacijam v katerih delujejo, dokazano generirajo višje donose na zaposlenega in tako plemenitijo premoženje vsake vrste. Če se spomnite iz enega mojih prejšnjih zapisov – delovna ne-sreča nas stane v Sloveniji 10 milijonov delovnih dni ali 1,7 milijarde EUR letno. Ne vem, kdaj bom ta podatek prebolela…
No, pa me je zanimalo tudi, kaj si o tem mislijo moje podjetniške sošolke jesenske generacije in sem jim postavila nekaj vprašanj. Da ne bo pomote. Ne gre za znanstveno raziskavo, samo želela sem z njimi poklepetati o tem na kaki kavici. Ker nam tega seveda čas in razdalja nista omogočala, sem jih »kavirala« z mini anketo. Da vidim, če podobno razmišljamo, kaj nam, bodočim podjetnicam, delovno srečo sploh predstavlja. Povabilu se jih je odzvalo 28, v besedi in številkah so povedale:
- 82 % jih za besedno zvezo »delovna sreča« še ni slišalo, jo pa najpogosteje povezujejo s srečo, uspehom, veseljem in zadovoljstvom zaradi:
- 70% jih je zadovoljnih z delom, ki ga opravljajo, in 64% srečnih na delovnem mestu, predvsem zaradi tega, ker končno počnejo to, kar so si zmeraj želele, in se pri tem počutijo svobodne, aktivne, izpolnjene in motivirane.
- Nezadovoljna ali nesrečna manjšina je to predvsem zaradi slabih odnosov na delovnem mestu, pomanjkanja financ in ker jim še ni uspelo realizirati svoje lastne zaposlitve.
- Najbolj razdeljene pa so bile pri definiranju odgovornosti za delovno srečo – namreč 54% jih meni, da so zanjo odgovorne same, 46% pa, da je to so-odgovorna naloga posameznika in njegove ekipe (nadrejeni, podrejeni).
Vesela sem bila, da smo si punce v razmišljanju o tem podobne in pozitivne. Da nas naprej žene tisti »drive« po boljšem in drugačnem življenju. Tako močno upam, da se bo čim več teh mojih krasnih sošolk podalo na to pot ustvarjanja lastne delovne sreče in da bodo na njej pogumno vztrajale. Prepričana sem, da bodo to lepe zgodbe, ki bodo ugledale luč sveta. Moja misija pa bo, da začnemo vse in vsi ta pojem čim pogosteje uporabljati in da dobi vidno mesto na zemljevidu naših življenj. Splača se. Ravno tako kot gledati se v ogledalo in si reči »Rada se imam!«.
Punce, hvala vam in vso srečo!
