Finska ohranja prvo mesto med najbolj srečnimi državami na svetu
Od prvega Svetovnega poročila o sreči (World Happiness Report) v 2012 so se na prvem mestu najbolj srečnih držav na svetu zvrstile Danska (2012 in 2013), Švica (2015), Norveška (2017) in Finska (2018, 2019 in 2020).
Letos zraven ponovno zmagovalne Finske deseterico sestavljajo še Danska, Švica, Islandija, Norveška, Nizozemska, Švedska, Nova Zelandija, Avstrija in Luksemburg, ki je tokrat država novinka v prvi deseterici. Slovenija je tokrat zasedla 33. mesto in se na lestvici srečnih povzpela kar za 11 mest.
Najbolj nesrečnih pet držav so Srednjeafriška republika, Ruanda, Zimbabve, Južni Sudan in Afganistan.
Petra Božič Blagajac
Danska je ponovno na drugem mestu, na tretje mesto je iz šestega skočila Švica in najbolj povečala svojo stopnjo sreče. Lani tretja Norveška je padla na peto mesto, za eno mesto je, v primerjavi z lani, padla tudi Nizozemska. Švedska in Nova Zelandija sta obdržali svoji poziciji, Avstrija je napredovala za eno mesto, Luksemburg pa je v prvo deseterico skočil iz 14. mesta.
Kanada je izpadla iz prve deseterice (iz. 9. na 11. mesto) in dosegla najnižji rezultat v zgodovini merjenja svoje sreče. Velika Britanija se je povzpela za dve mesti, ZDA so eno mesto višje kot lani, na 18. mestu (pa vendar prav tako najnižje v zgodovini merjenja svoje sreče; pri prvem merjenju leta 2012 so bile uvrščene najvišje, na 11. mesto), Združeni arabski emirati so na 21. mestu.
Kako srečni so naši sosedje? Avstrijci so že drugo leto zapored kar med prvo deseterico, Italijani so na 30. mestu, Madžari na 53. in Hrvati na 79. mestu.
Najbolj nesrečna država je Afganistan, sledijo pa Južni Sudan, Zimbabve, Ruanda, Srednjeafriška republika, Tanzanija, Bocvana, Jemen, Malavi ter Indija.
Mogoče se res zdi, da je sedaj nekoliko neugoden trenutek za objavo poročila o tem, kako srečne (ali nesrečne) so države širom sveta. Sedaj je veliko težje sprejeti in sploh razmišljati o tem, da smo v takšni situaciji lahko resnično srečni. Po drugi strani pa je res, da je graditi svojo srečo, srečo najdražjih, sodelavcev in ne nazadnje cele države prav sedaj nujno in (roko na srce) potrebujemo tudi prijetne novice. Uredniki Svetovnega poročila o sreči poudarjajo, da lahko zahtevno obdobje, kot ga živimo trenutno, srečo poveča. “Globalna pandemija predstavlja veliko tveganje za nekatere najpomembnejše stebre dobrega počutja, predvsem za zdravje in dohodek,” pojasnjujejo. “Kot so pokazale študije potresov, poplav, neurij, cunamijev in celo gospodarske krize, pa družba z visokim nivojem zaupanja popolnoma naravno išče in najde načine sodelovanja, da bi skupaj odpravili škodo in ustvarili boljše življenje. To lahko včasih privede do presenetljivega povečanja nivoja sreče zaradi tega, kar bi se lahko zdelo tudi neizmerna nesreča. ”
Kaj je torej, po njihovem mnenju, razlog, da so ljudje v nesrečnih situacijah bolj srečni? »Ljudje so prijetno presenečeni nad pripravljenostjo svojih sosedov, prijateljev, institucij, da si prizadevajo pomagati drug drugemu. To viša občutek pripadnosti in ponos na tisto, kar jim je uspelo doseči z ublažitvijo posledic. To je včasih dovolj, da nadomesti materialne izgube. ”
Ključni dejavniki, ki prebivalce Finske držijo na vrhu, so zanesljive in obsežne socialne ugodnosti, nizka korupcija ter dobro delujoča demokracija in državne institucije hkrati pa tudi visok občutek neodvisnosti in svobode. Kar 91 odstotkov anketiranih je izjavilo, da so zadovoljni s svojim predsednikom, in zavidljivih 86 odstotkov, da zaupa policiji.
Frank Martela, finski filozof, ki je sodeloval pri poročilu pravi, da so njihovi ljudje v trenutni krizi pripravljeni slediti navodilom in verjamejo, da bo vsak naredil svoje delo. “Vsakič, ko predsednik države ali predsednik vlade v javnosti spregovori o tej temi, se na njun govor odzovejo z zaupanjem in zavzetostjo. Ljudje preprosto menijo, da smo vsi v tem skupaj,” je dejal.
Letos so v poročilu prvič razvrstili tudi mesta.
Ni presenečenje, da je najbolj srečno mesto na svetu Helsinki. Sledijo danski Aarhus, Wellington v Novi Zelandiji, švicarski Zürich in Kopenhagen na Danskem. Ljubljana se je uvrstila na 69. mesto. Pet najmanj srečnih mest je Kabul v Afganistanu, Sanaa v Jemnu, Gaza v Palestini, Port-au-Prince na Haitiju in Juba v Južnem Sudanu.
Deset najbolj srečnih mest v 2020: Helsinki (Finska), Aarhus (Danska), Wellington (Nova Zelandija), Zuerich (Švica), Kopenhagen (Danska), Bergen (Norveška), Oslo (Norveška), Tel Aviv (Izrael), Stockholm (Švedska) in Brisbane (Avstralija).
Deset najmanj srečnih mest v 2020: Kabul (Afganistan), Sanaa (Jemen), Gaza (Palestina), Port-au-Prince (Haiti), Juba (Južni Sudan), Dar es Salaam (Tanzanija), Delhi (Indija), Maseru (Lesoto), Bangui (Srednjeafriška republika) in Kairo (Egipt).
Mesta, ki so jih razvrstili glede na dobro počutje prebivalcev, igrajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti in človeški interakciji. Ko se populacija premika iz ruralnih v urbana področja in obremenjuje vire ter infrastrukturo, viri sreče postanejo bolj pomembni. Srečno socialno okolje, naj bo urbano ali ruralno, je tisto, kjer ljudje čutijo pripadnost, kjer si zaupajo in uživajo v družbi drug drugega ter institucij, ki si jih delijo, razlaga John Helliwell, eden od urednikov poročila. “Odpornost je večja, saj zaupanje, ki ga delijo med seboj, zmanjšuje breme stisk in zmanjšuje razlike v stopnji dobrega počutja.”
Mednarodno poročilo o sreči je odličen pripomoček, ki odločevalcem in politiki pomaga, da bolje razumejo, kaj osrečuje njihove ljudi (da to ni BDP) in da lažje spodbujajo njihovo dobro počutje. Jeffrey Sachs, profesor na univerzi Columbia in direktor SDSN (United Nations Sustainable Development Solutions Network), pravi, da razlogi za dobro počutje vključujejo dobro socialno podporno mrežo, zaupanje v družbo, pošteno delovanje vlade, varno okolje in zdravo življenje.
