Večina nas preživi velik del svojega življenja pri delu, v bistvu to nanese dobrih 13 let. Zato je neizogibno, da igra zelo pomembno vlogo pri tem, kako srečni smo v življenju. Kaj je tisto, kar nas še posebej osrečuje pri delu in skrbi za naše dobro počutje?
Petra Božič Blagajac
Na prvem mestu so odnosi.
To kažejo številne raziskave, to nam povedo naša občutja. Ko se dobro razumemo s sodelavci, je vse lažje. Ena od osnovnih človeških potreb je namreč, da pripadamo. Ljudje smo se tudi skozi zgodovino bolj ali manj razvijali v skupinah in ni dosti takšnih, ki bi lahko bili srečni brez, da bi pripadali.
Pomembno je tudi, da ima naše delo smisel.
Ljudje imamo radi, če smo del nečesa pomembnega; nečesa, kar prinese spremembo v družbi, okolju, podjetju. Radi imamo, če to, kar delamo prispeva k uspehu ekipe ali podjetja. In skoraj v vsakem delu je možno najti smisel, najti tisto dobro, s čimer prispevamo k boljšemu svetu.
Komu in kako pomagam s tem, kar delam?
Zelo pomemben dejavnik je priznanje.
Izjemno preprosto ga je vpeljati v strukturo delovanja ekipe ali organizacije v celoti; zanj potrebujemo le malo časa in nič denarja. Zaposleni pa si ga neizmerno želijo in ga pogosto zelo pogrešajo.
Tudi zabava je pomembna.
Ko je zaposlenim dovoljeno, da se zabavajo in uživajo pri delu, so bolj srečni. V veliko podjetjih še vedno poudarjajo resen, poslovni odnos; na zabavo gledajo kot na nekaj lahkomiselnega, kar zmanjšuje uspešnost zaposlenih. Ponekod je smeh celo na listi nezaželjenih stvarih.
Skrivnost do delovne sreče je občutek avtonomnosti pri vsakdanjih opravilih.
Kot je pokazala ena od Gallup anket, se samo 30% zaposlenih počuti aktivno zavzetih ali povezanih s svojim delovnim mestom in nizka morala povzroča podjetjem precejšnje stroške. Nesrečni in nezavzeti zaposleni bodo bolj verjetno odsotni z dela, bolj verjetno na bolniški, manj bodo produktivni in bolj bodo nagnjeni k temu, da hitro zapustijo delovno mesto.
Kaj pravzaprav pomeni avtonomija?
- Ko si avtonomen, se lahko o svojem delu odločaš brez, da bi moral vprašati nadrejene za nasvet ali jih prositi za dovoljenje ali pa dati svoje delo v pregled in potrditev. Zaposleni čutijo, da imajo nadzor nad svojimi odgovornostmi in so manj podvrženi usmerjanju drugih.
- Ko prispevaš ideje in čutiš, da je tvoj prispevek pomemben. To te spodbudi, da se še bolj trudiš.
- Ko delaš ob omejenem nadzoru. Le ta je v določenem obsegu dober, mikromanagement pa daje zaposlenim občutek majhnosti in nezaupanja.
- Ko imaš določeno odgovornost in znotraj meje lahko upravljaš z njo po svoji volji. Lahko delegiraš, izbereš svoj način dela, svoj razpored,…
Podjetja, ki vlagajo v avtonomijo, imajo bolj srečne in zdrave zaposlene, ki so bolj pripravljeni “trdo” delati.
Če želiš biti srečen pri delu, preklopi na pozitivno pozornost. To pomeni, da opaziš vse, kar je že dobro pri tem, kar počneš, in kar je do sedaj delovalo. Večina nas je namreč nagnjena k temu, da vzame dobre izkušnje kot samoumevne in se veliko bolj usmeri na probleme, nadležne ljudi in negativne situacije.
Nato si postavi pozitiven namen, s katerim se usmeriš na to, kar je dobro in česar želiš več, ker se ob tem dobro počutiš in ne, tako kot smo navajeni, na stvari, ki jih ne želiš več v svojem delovnem okolju, ki se jim želiš izogniti.
Svojega dela ne boš izbiral glede na to, čemu se želiš izogniti; sploh, če želiš biti pri tem srečen (in uspešen). In tudi, če se izogneš vsemu, kar ti ni všeč, ni nujno, da bo delo potem res tisto pravo. Za srečo pri delu je potrebna več kot odsotnost nevšečnosti.
Zato izberi delo, ki temelji na tem, kar želiš, ne na tem, česar ne želiš.
Dobimo to, na kar se usmerimo. Če se usmerimo na stvari, ki se jim želimo izogniti, dobimo več tega.
In za konec preveri svojo delovno srečo 🙂
