Za veliko ljudi je njihova služba oziroma delo naporno, stresno in neprijetno, nekaj kar počnemo zato, da smo plačani. Bi lahko bilo tudi drugače?
Vsekakor. In eden od odgovorov na vprašanje “Kako?” je nedvomno delovna sreča. Ljudje odkrivamo, da ko imamo radi svoje delo, smo bolj produktivni, ustvarjalni in motivirani. In bolj srečni v življenju na sploh. Podjetja, ki imajo srečne zaposlene (srečna podjetja) ugotavljajo, da so bolj učinkovita, inovativna in bolj dobičkonosna kot njihovi ne-srečni konkurenti.
Delovna sreča torej ni več luksuz, ampak je temelj, tudi poslovno gledano ima precejšen smisel.
Petra Božič Blagajac
To je bistvo knjige »Happy hour is from 9 to 5« Alexandra Kjerulfa, enega najpomembnejših protagonistov delovne sreče na svetu. Kljub temu, da sem bila udeleženka akademije za managerje delovne sreče, kjer je eden ključnih predavateljev, sem veliko novega izvedela tudi v njegovi knjigi. Pravzaprav bo knjiga ena od tistih, ki jih bom vedno imela pri sebi, vedno znova bom v njej iskala navdih.
Zakaj si ne bi napisali srečnega scenarija?
Ponedeljkovo zgodnje jutro. Zbudi te budilka. Ugasneš jo in za trenutek še poležiš v postelji. Postelja je udobna, topla in z veseljem bi še malo podaljšal ta trenutek. Potem pa pomisliš na delovni teden, ki je pred teboj, na ustih se ti nariše nasmešek in brez pomislekov skočiš iz postelje.
Preprosto veš, da te čaka prečudovit teden. Veliko boš naredil, veliko ciljev dosegel, takšnih, ki bodo prinesli koristi zate in za vse okoli. In ponosen boš na to. Tvoje delo bo prineslo spremembe v življenja ljudi; tako kot prejšnji teden in še en teden pred tem.
Veseliš se prijetnega druženja s sodelavci. Pomagali si boste, ko bo potrebno. Dneve boš preživljal z ljudmi, ki jih imaš rad in se z njimi rad pogovarjaš. In oni te spoštujejo zaradi tega, kdo si in kaj delaš. Veseliš se sodelovanja s svojim nadrejenim, osebo, ki jo ceniš zaradi njegovih sposobnosti, prijaznosti in tega, kako zna iz ljudi potegniti tisto najboljše.
Komaj čakaš na pogovore s strankami. Tolikokrat so ti že povedali, da so tvoje kompetence in odnos zabaven navdih zanje, veliko se jih vrača prav zaradi tebe. In veseliš se, da z njimi ustvarjaš pozitivne zgodbe.
Komaj čakaš, da se popoldne vrneš domov, še vedno poln energije. Čeprav si imel poln delovni dan, v delu tako uživaš, da ti v bistvu predstavlja vir energije. Preostanek dneva preživiš z družino in s prijatelji, nekaj časa pa nameniš tudi samo sebi.
Ali je možno biti tako srečen (pri delu)? Ali smo lahko pri delu polni energije, se zabavamo, dobro delamo pomembne stvari, uživamo s sodelavci, navdušujemo svoje stranke, smo ponosni na svoje delo in se veselimo ponedeljkovega jutra tako, kot se nekateri veselijo petkovega popoldneva? Ali je lahko tak nivo sreče nekaj normalnega in ne izjema?
Kar osrečuje nekoga, je lahko za drugega pravi pekel
Delovna sreča vsakomur pomeni nekaj drugega. Poglejmo, kako se s tem soočata Alan in Tomaž. Oba sta mlada gospoda v tridesetih in delata v isti oglaševalski agenciji. Imata podobne izkušnje, se pa močno razlikujeta pri tem, kar ju osrečuje.
Alan uživa, ko dela v timu. Tomaž raje dela sam. Alan ne mara pisati poročil, Tomaž obožuje to nalogo. Alan ima rad veliko novih izzivov, Tomažu je ljubša predvidljivost. Alanu so blizu tveganja, Tomaž se jih skuša izogniti. Alan se noče posvetiti samo enemu projektu, Tomažu pa je takšno delo najljubše.
Res je, obstajajo stvari, ki osrečijo skoraj vse ljudi, vseeno pa moramo imeti v mislih, da se delovna sreča razlikuje od človeka do človeka. Kar osrečune nekoga, je lahko za drugega pravi pekel. Zato delovna sreča pomeni, da je potrebno k vsakemu pristopiti drugače. Tako bomo osrečili veliko ljudi.
Zakaj je vredno prebrati to knjigo?
Alexander Kjerulf v knjigi predstavi nekaj teorije delovne sreče: kaj sploh je, zakaj je pomembna, kakšne so koristi, ko je prisotna, kaj nas pri delu osrečuje in kaj ne. V knjigi so na voljo tudi preprosti učinkoviti nasveti, ki pomagajo, da ustvariš boljše delovno življenje zase in za druge. Spoznamo, kako ravnati z nočno moro, ki se imenuje šef, kako se soočiti z »buliji«, nesrečnimi sodelavci, dolgotrajnimi konlikti, zadušljivo birokracijo in vodstvom, ki zavrača vse, razen številke v bilanci. Prav tako je polna navdihujočih zgodb iz resničnega življenja podjetij, ki so uspeh dosegla (tudi) skozi srečo. Nekoga, ki razveseljuje sodelavce z majhnimi naključnimi dejanji prijaznosti, skupine medicinskih sester, ki je »kislo« razpoloženje na oddelku spremenila v srečno mesto, programerja v banki, ki se je naučil, kako podjetje spremeniti iz dolgočasnega v zabavnega. In ne nazadnje v njej predstavi tudi svoje lastno potovanje; od začetkov v lastnem računalniškem podjetju do enega najpomembnejših managerjev delovne sreče na svetu, svetovalca, predavatelja.
Knjiga je namenjena vsakomur, ki želi več od svojega dela; ga želi imeti rad in v njem uživati. Ne glede na to, ali je to zaposleni ali vodja, ali je novo zaposlen ali nekdo, ki je tik pred upokojitvijo, ali dela v majhnem start-upu, v velikanski korporaciji ali v javnem sektorju, ali je diplomant, ki išče prvo zaposlitev ali pa ima za seboj že dolgo kariero. Vedno je (še) nekaj, kar se lahko naučiš o delovni sreči. Ultimativni cilj knjige je, da pokaže, da je sleherni med nami lahko srečen pri delu.
To je nedvomno ena od tistih knjig, ki bi jih moral prebrati vsak, odgovoren za srečo zaposlenih v podjetju oziroma vsak med nami, da bi prepoznal pomen delovne sreče in da bi znal poskrbeti zanjo. Še več; to je knjiga, ki jo je treba imeti na polici in vsake toliko pokukati vanjo, da najdeš navdih, ko želiš narediti korak naprej.
In ja, čas med 8. in 16. bi moral biti več kot naporen dan v službi.
(Slika sposojena pri http://fatkatanimation.blogspot.com/2007/06/doing-things.html)
Ali si vedel, da v danskem jeziku obstaja prav posebna beseda za delovno srečo?
Arbejdsglaede! 🙂
