Ko nekoga srečamo prvič, je potrebnih samo sedem sekund, da naredimo oziroma si ustvarimo prvi vtis. To, kako nas vidijo ljudje, s katerimi se srečujemo, povezujemo, poslujemo, ima velik vpliv na naše življenje.
Petra Božič Blagajac
Preden smo se ljudje razvili v govoreča bitja, smo komunicirali s pomočjo gest, zvokov in izrazov na obrazu. Naši možgani so se naučili, kako prepoznati čustva, povezana z različnimi obnašanji; tako smo lahko preživeli in živeli skupaj. Takemu načinu komuniciranja pravimo govorica telesa – fizična reakcija, ki se zgodi brez filtra. Raziskave kažejo, da govorici telesa zaupamo kar 14-krat bolj kot govorjeni besedi.
Sreča je ključna začimba odličnega prvega vtisa.
Ni veliko stvari, ki bi bile za druge bolj privlačne kot nekdo, ki je srečen. Kaže se kot prijetna energija, kot navdušenje in vse to se odraža na našem obrazu. Ko nas prvič vidijo in se ob nas počutijo prijetno in si želijo še več. Sreča je nalezljiva.
Ljudje bodo pozabili, kar ste rekli, ljudje bodo pozabili, kaj ste naredili, vendar ljudje nikoli ne bodo pozabili, kako so se zaradi vas počutili.
Maja Angelou
Znano dejstvo je, da imamo samo eno priložnost, da naredimo prvi vtis. Če bo pozitiven, imamo dobro izhodišče, da odnos (s stranko, poslovnim partnerjem, prijateljem, življenjskim partnerjem) nadgradimo v nekaj, kar bo obogatilo naša življenja.
Ob krepkem stisku roke, primernih oblačilih, dejstvu, da se držiš dogovorjenih časovnih rokov, so izjemno pomembni dejavniki odličnega prvega vtisa pozitivna govorica telesa, ton glasu, nasmeh in očesni stik. Ter seveda naš odnos in pristnost.
V času, ko se vse zgodi na spletu, se tam zgodi tudi prvi vtis.
Podjetja, stranke, sodelavci, prijatelji, partnerji; vsi te »guglajo«. In kakšen vtis dobijo?
Zadnje čase mojo pozornost pogosto pritegnejo fotografije, na katerih so ljudje s prekrižanimi rokami. In precej jih je. In čeprav se nekateri na njih tudi smehljajo, drža pripoveduje svojo zgodbo. Pripovedujejo jo tudi fotografije s sončnimi očali.
Čeprav je v današnjem svetu marsikaj prav, sem vendarle mnenja, da pravila, ki podpirajo spoštovanje sočloveka obveljajo. Zato bi morali še posebno pozornost nameniti naši predstavitvi na spletu; še toliko bolj s fotografijami in video posnetki, z njimi v današnjem času razpršene pozornosti najpogosteje naredimo prvi vtis.
Dobra novica: prvi vtis lahko načrtujemo in ni potrebno veliko.
Oči so okno duše.
Sončna očala ščitijo naše oči, lahko pa o nas odkrijejo veliko več, kot bi si želeli. Že pri starih kitajskih sodnikih so bila zatemnjena očala popularna, saj so skrila njihove čustvene odzive med pričevanji.
Če ne vidimo oči druge osebe, to precej zmanjša sposobnost, da prepoznamo njena čustva. Razlikovati narejen nasmeh od pristnega je lahko precej težko, če pa oseba, ki se smeji, nosi sončna očala, je prepoznati lažen nasmeh skoraj nemogoče. Pristni nasmeh namreč aktivira mišico »orbicularis oculi«, ki ustvari gubice okoli oči. In tako je v živo, pa tudi preko fotografije ali video posnetka.
Ob srečanju ljudem izkažemo spoštovanje tudi, da snamemo sončna očala. Če ne vozimo, delamo na vrtu, poležavamo na plaži ali kaj podobnega, s sončnimi očali ustvarjamo prepreko med nami in ljudmi okoli nas. Med pogovorom nam bodo stežka prisluhnili. Spraševali se bodo, kaj počnejo naše oči, o čem resnično razmišljamo in ali kaj skrivamo ali pa nam mogoče ni prijetno v njihovi družbi. Pogovor, ki sogovorcem nekaj pomeni, potrebuje očesni stik, zato pozabimo na sončna očala, ko se prične.
Prekrižane roke so sinonim za nedostopnost?
Roke so vedno izziv. Kam jih dati, ko se fotografiramo, ko se pogovarjamo, ko nastopamo pred publiko, ko sedimo za mizo na sestanku? Prekrižati jih se zdi precej običajna odločitev. In pogosto se tako počutimo bolj varno, pa še bolj vljudno je, kot da jih potisnemo globoko v žepe.
Ali niso prekrižane roke znak uspešnega poslovneža? Samo zato, ker smo navajeni gledati takšne slike povsod še ne pomeni, da posredujejo pravo sporočilo. Navadili smo se jih in se nehali spraševati o njihovi upravičenosti.
Geste, ki varujejo prsni koš, se najpogosteje pojavjio, ko je oseba v obrambnem položaju ali pa ji je neudobno ali pa pokaže, da ni pripravljena na razpravo. Ali so to prekrižane roke, ali ko nekaj držimo pred prsnim košem (mapo, torbo, telefon, kozarec) ali ko zajahamo stol, te geste postavijo nekaj med nas in situacijo ali drugo osebo. In nam ponudijo občutek, da smo bolj varni.
Seveda pogosto ugovarjamo trditvi, da se s tem, ko prekrižamo roke, branimo. Poza bi naj na nas delovala pomirjevalno in pomagala pri sproščanju oksitocina. Vendar vsaka gesta pomirjanja poudari nelagodje in kaže na zmanjšano moč. Ljudje lahko roke prekrižajo tudi, ko jih zebe, da sprostijo bolečino ali pa da pokažejo, da niso pripravljeni na pogovor; ne glede na razlog, to ni odprt in zaupanja vreden izraz. Ko nekoga poskušamo navdušiti za neko stvari, ki je nam najboljša na svetu – ali takrat govorimo s prekrižanimi rokami? In tisti, ki veljajo za izjemne govorce v javnosti – ali oni prekrižajo roke?
Mogoče pa poskusimo in roke izpustimo iz kadra ter zapeljemo zgodbo drugače – brez sončnih očal, s širokim nasmehom, srečo v očeh in odprtimi rokami. Kakšen prvi vtis bomo ustvarili s tem?
Kako še lahko pokažemo, da spoštujemo ljudi, ki jim ponujamo svoje storitve in izdelke? Da bodo naše stranke srečne?
Tako, da svoje objave in prispevke pripravimo skrbno; slovnično pravilno, brez tipkarskih napak, s šumniki, na kratko. Isto je z video posnetki; začetek naj bo udaren – prvi vtis naredimo v sedmih sekundah, brez monologa, kako testiramo ali tehnologija deluje in mašil, ko čakamo, da se naberejo poslušalci našega webinarja.
Ni nujen perfekcionizem, saj vemo, kam nas lahko odpelje; to je osnovno spoštovanje tistih, ki nas gledajo, berejo, tako jim damo vedeti, da smo si vzeli čas zanje sedaj in da si ga bomo tudi takrat, ko bodo sodelovali z nami. Res je, ni preprosto izpostaviti se. Zato je dobro, da smo pripravljeni.
Kot pri marsičem v življenju imamo tudi drugo možnost narediti prvi vtis. Je pa precej težje, naporno in ni nujno, da bo obrodilo takšne sadove, kot si jih želimo.
