Zaupanje osrečuje ljudi. Srečni ljudje pa se obnašajo drugače in njihovo obnašanje vpliva na družbeno strukturo in kulturo, vpliva na poslovanje podjetij in stanje v državi. Ljudje s seboj prinesejo svojo energijo, značilnosti, ki vplivajo na druge, se z njimi povezujejo in ustvarjajo nove trenutke. Zaupanje obstaja, ko verjameš v tisto najboljše v ljudeh. In jih ne obravnavaš, kot da bi ti hoteli škoditi.
Petra Božič Blagajac
Zaupanje mora biti zapisano v DNK podjetja
Aldous Huxley je nekoč rekel, da sreče ne dosežemo, če jo vedno iščemo in hitimo k njej; sreča je stranski produkt vseh naših aktivnosti, je potovanje in to, kar se nam zgodi in kar občutimo. Tudi gradnja zaupanja ne more biti izolirana dejavnost, biti mora del vsake odločitve in dejanja; tako vodij kot drugih zaposlenih.
Recimo, da si vodje ob tem, da spremljajo številke o rasti kapitala, o prodaji, o uspešnosti, postavijo tudi vprašanje, kako to vpliva na njihove zaposlene. Ali pa, da novosti predstavijo najprej zaposlenim, jim omogočijo komentarje in tako pridobijo najprej mnenje tistih, ki podjetje najbolje poznajo. Šele potem poiščejo pogled analitikov in novinarjev. Nike svojim zaposlenim omogoči, da prvi vidijo oglase, se seznanijo z aktivnostmi na področju družbene odgovornosti, spoznajo nove izdelke. Ali pa upoštevajo mnenje ekipe, katere del bo postal novi zaposleni. Ekipa pomaga že pri pripravi opisa delovnega mesta, preden pričnejo iskati, vključijo jih v intervjuje s kandidati in pri izbiri upoštevajo tako znanja in sposobnosti kandidata kot tudi kompatibilnost z ekipo.
Takšna vključenost zaposlenih gradi trdno zaupanje, zaposleni pa občutijo tudi srečo. Ponosni so na svoje delo, odprto in odkrito komunicirajo ter prevzemajo vlogo varuha in ambasadorja podjetja, delajo tako, kot da bi bilo podjetje njihovo.
Pomanjkanje zaupanja pa spodbudi popolnoma nasprotna občutja. Ljudje se potegnejo vase, ne komunicirajo odprto, so polni zamer in delajo tako malo, kot se le da.
Zaposleni v organizacijah z visokim zaupanjem so bolj produktivni, imajo več energije za delo, bolje sodelujejo med seboj, v podjetju ostanejo zaposleni dlje časa. So manj podvrženi stresu, so bolj zdravi in so bolj srečni v življenju. Vse to pa spodbudi uspešnejše delovanje.
V eni od globalnih raziskav, ki jo je 2016 izvedel PwC, so rezultati pokazali, da je bila več kot polovica direktorjev mnenja, da pomanjkanje zaupanja predstavlja grožnjo za rast podjetja. Večina jih ni naredila skoraj nič, da bi nivo zaupanja povečala, predvsem, ker niso vedeli, kako to sploh narediti.
Najboljši način je, da pričneš pri sebi in postaneš vreden zaupanja. Ponudi samo to, kar lahko narediš, bodi jasen glede tega, kaj ti je pomembno, odkrito govori o realnih zadevah, posebej o šibkostih in napakah ter da zaupaš drugim. Večina ljudi si želi biti dostojnih, dajmo jim priložnost.
Zaupanje je značilnost uspešnega življenja
In prične se kar doma. Nihče ne bi smel otroku obljubiti nekaj, česar ne misli narediti; naj bo dobro ali slabo. Občutek zavrnitve je za otroke lahko pretežak in pogosto vodi v obup ali jezo. Skozi čas pa se otrok nauči, da starševa beseda ni nekaj, na kar se lahko zanese in ji zaupa, ampak da se lahko tudi mimogrede spremeni. To pa lahko močno vpliva na odnos v prihodnosti.
Ko je zaupanje prisotno, se ljudje počutijo varno. Da lahko povedo, kaj mislijo, drugi pa se jim pri tem ne bodo posmehovali. Da lahko tvegajo in pri tem vedo, da je dejstvo, da vsi delamo napake, sprejemljivo. Da je to, kar povedo, zaupno in ne bo razširjeno v javnosti, če tega ne želijo.
Je torej zaupanje ključ do sreče? Po poročanju Svetovnega poročila o sreči (The World Happines Report) so nordijske dežele vsako leto med najbolj srečnimi državami sveta. Nedvomno k temu prispevajo dobra zdravstvena oskrba, enakopravnost, dober izobraževalni sistem, demokracija, varnost, nizka stopnja korupcije v gospodarstvu in politiki. Še ena sestavina njihove splošne sreče pa je seveda zaupanje. V eni od raziskav Prosperity Index so rezultati pokazali, da 74% Norvežanov, 64% Dancev, 60% Fincev in 56% Švedov verjame, da je ljudem možno zaupati. Andreas Bergh, ekonomist na Lund University in član The Research Institute for Industrial Economics, pravi, da med ljudmi velja, da je večini možno zaupati in to se nanaša tudi na spoštovanje dogovorov in pogodb, na pošteno trgovanje, pošteno obnašanje in seveda na to, da je nekdo vreden zaupanja. Zaupanje se lahko opiše kot občutek varnosti, ki ga spremlja prepričanje, da je nekdo ali nekaj zanesljiv in pošten.
Zaupanje v podjetje olajša posle. Če si strani med seboj zaupajo, da je vsaka transakcija izpeljana tako, da koristi vsem, vse poteka bolj gladko. Ko je zaupanje skupna vrednota, veljajo načela sodelovanja, razumevanja in vedenja, da nihče ne bo spodkopal dejanj druge strani. Zaupanje tudi pozitivno vpliva na stranke. Ko obstaja zaupanje med zaposlenimi in vodji ter s strankami, bo posel cvetel.
