Smo v tretjem tednu življenja, ki nam je bilo na začetku popolnoma tuje. Morali smo se navaditi toliko novih stvari; prvi teden je bil bolj ali manj kaotičen, v drugem tednu smo se navajali, prilagajali in se stabilizirali, v tretjem tednu pa smo že marsičesa »navajeni« in na dan bodo prišli novi izzivi.
Petra Božič Blagajac
Mogoče nam bo dolgčas, ali pa nam bo šlo močno na živce to, da ne moremo nikamor, da smo omejeni v svojem življenju, da se premalo dogaja, da je že tako dolgo bolj ali manj vse enako v našem življenju, še vedno smo negotovi in zaskrbljeni glede zdravja ter prihodnosti in življenje na nekaj kvadratih z družino ni več tako romantično, kot se je zdelo na začetku. To, da bivamo skupaj, še ne pomeni, da tudi živimo skupaj. Fizična bližina še ne prinaša čustvene bližine. In tako kot vedno znova poudarjava na najinih delavnicah in predavanjih, za prijetne, dobre, pozitivne, spodbudne odnose je potrebno nekaj narediti, ne nastanejo kar tako. Tudi (in predvsem) doma.
Bodimo ljudje…za ljudi.
Pogovarjajmo se o vsem mogočem, igrajmo se, bodimo strpni, poskušajmo se postaviti v čevlje drugega, ustavimo se, preden se odzovemo, razmišljajmo pozitivno. Če želimo komunicirati na pozitiven način, se moramo najprej naučiti pozitivno razmišljati. To pa pomeni tudi, da ustvarimo čim več pozitivnih misli. Kot pravi pozitivna psihologinja dr. Barbara Fredrickson, je vsako negativno misel potrebno nadomestiti z vsaj tremi pozitivnimi, da se vrnemo na izhodiščno točko, kjer smo bili preden nas je zadela puščica.
In to velja tudi za komunikacijo izven našega doma; preko spleta, SMS sporočil, telefona, video klicev,… Predvsem v prvem tednu, ko je bilo naše življenje obrnjeno na glavo, sem na spletu opazila veliko nestrpnosti, žaljivih besed, kritik na vse možno, kar se je dogajalo okoli nas. Ljudje smo stresali svojo negotovost tudi v takšni obliki in s tem (hote ali nehote) povzročali dodatne bolečine, ki jih besede lahko povzročijo. In ki ne bodo minile, ko karantene ne bo več.
Razvijanje in krepitev učinkovitih pozitivnih komunikacijskih spretnosti povečuje osebno ter poslovno srečo in ne nazadnje je to odličen način, da spreminjamo svet.
Mednarodni dan tistih, ki dajo odpoved v zanič službi
Govoriti o sreči pri delu v teh časih se mogoče zdi na prvo žogo kar nekoliko drzno, pa vendar je tako pomembno, da pri tem, kar delamo (strokovno, kot hobi, v prostem času) uživamo. In da imamo s tistimi, s katerimi to počnemo, pozitiven odnos. Prepričana sem, da se bo v teh tednih marsikdo vprašal, ali je delo, ki ga opravlja smiselno, ali uživa v tem, ali pa vztraja samo zaradi denarja ali ker se boji stopiti iz cone udobja. In prepričana sem, da se bo v teh tednih porodila marsikatera neverjetna ideja ali odločitev za prihodnost. In mimogrede; danes je mednarodni dan tistih, ki se odločijo, da bodo dali odpoved v zanič službi.
Če želiš biti srečen pri delu, preklopi na pozitivno pozornost. To pomeni, da opaziš vse, kar je že dobro pri tem, kar počneš, in kar je do sedaj delovalo. Večina nas je namreč nagnjena k temu, da vzame dobre izkušnje kot samoumevne in se veliko bolj usmeri na probleme, nadležne ljudi in negativne situacije.
Domača naloga 🙂
Za prihodnje dni (tedne) si doma naredimo »zid sreče«. Za boljše počutje in za ustvarjanje prijetnih spominov. Naj bo pozitivnost vidna, zapisana, narisana, naj ne odide mimo kot bežen trenutek, ki si ga najverjetneje ne zapomnimo (ker slabe novice in negativna razmišljanja običajno prevladajo). Delimo med seboj to, zaradi česar se dobro počutimo, tudi kot ekipa.
Na list papirja vsak dan zapišimo, kaj prijetnega se je zgodilo – kot družini ali kot posamezniku (dosežki v šoli, uspešno zaključen projekt, prijeten telefonski pogovor, pomoč starejši sosedi,…); delimo z drugimi, se pogovarjajmo o tem, zraven lahko prilepimo slikico, kaj narišemo, naredimo fotografijo,.. Naj bo osebno in naj bo po meri družine. Ko je list poln, ga shranimo in nalepimo novega. Če pa imamo prostor za oba, toliko boljše 🙂 Če hočemo imeti enega čisto zase, si ga damo na notranjo stran omare ali pa nad delovno mizo.
Tako je, kot pravijo; to, na kar se usmeriš, bo raslo.
P.S. Čustva so nalezljiva, zato moramo zanje še toliko bolj skrbeti. Včasih bi bilo tako preprosto zjutraj vstati in se prepustiti dnevu. Tako pa se je potrebno znova in znova nastaviti, tokrat še bolj kot v “normalnih” razmerah. Jaz ga začnem tako, da zavestno vstanem z desno nogo 🙂
