Večino svojega aktivnega življenja (ocene kažejo, da med 80 in 90 tisoč ur) preživimo pri delu, v službi, s sodelavci; več kot z družino in prijatelji skupaj. In ko za nekaj porabimo toliko časa, bi morali v tem uživati, dajati bi nam moralo energijo, nas osrečevati, tega bi se morali veseliti. Zato je zelo pomembno, da so naši odnosi dobri, kakovostni, pozitivni, prijetni; na kratko, da nam je »fajn«. Bolj pomembno od tega, kakšna je plača, kakšen naziv imamo na vizitki, ali imamo možnost masaže na delovnem mestu in podobnih bonitet. Navdušenje nad še tako zanimivim delom sčasoma zamre, če v podjetju prevladuje slabo razpoloženje, če je prisotno nadlegovanje, če si sodelavci med seboj ne pomagajo, si nagajajo, si otežujejo delo, če je vodja slaba oseba.
Petra Božič Blagajac
Ko se vprašamo, kaj nas osrečuje pri delu, so na vrhu seznama običajno prijetni sodelavci, dober vodja, dobra komunikacija, humor na delovnem mestu. Vse to oblikuje dobre odnose – preprosti znaki, da se sodelavci imajo radi in med seboj dobro komunicirajo. Ti dobri odnosi pa se ne ustavijo pri sodelavcih in vodjih, prenesejo se na stranke, dobavitelje, širšo skupnost.
Številne raziskave dokazujejo, da nas pri delu osrečuje vse, kar gradi odnose in prinaša rezultate.
Zaposleni imamo radi svoje delo; ko lahko z njegovo pomočjo ustvarjamo spremembe, ko je naše delo pomembno, v njem najdemo smisel in smo nanj lahko ponosni. Prav tako nam je pomembno, da čutimo, da je drugim mar za nas, da nas spoštujejo in cenijo kot človeka. Odnosi in rezultati določajo, veliko bolj kot telovadnice, masaže in druge bonitete, ali bomo srečni, motivirani, produktivni ali ne. Zato na tem mestu pomembno vlogo odigrajo tudi vodje, ki omogočajo, da imamo zaposleni v svojem delovnem življenju ravnovesje obojega.
Odnosi so posel.
Da bo delo opravljeno, smo potrebni ljudje. Zaposleni smo konkurenčna prednost za vsako organizacijo. Organizacije so pri doseganju ciljev odvisne od naših medsebojnih povezav. Boljše kot so, boljši rezultati se lahko pričakujejo. Zato je delo z drugimi, delo v timu in medsebojno komuniciranje postalo pomembna sposobnost vsakega zaposlenega.
Pogosto smo v podjetjih in organizacijah tako zelo usmerjeni na rezultate – proračune, načrte, projekte, strategije, številke, dobiček – da na odnose pri delu preprosto pozabimo ali pa jih prestavimo na kdaj drugič. Prav tako pogosto verjamemo, da se odnosi zgodijo kar sami od sebe in da ni potrebno kaj dosti narediti. Res je, odnosi nastajajo, pa če naredimo kaj ali ne (razen, če delamo sami, pa še takrat smo vsaj v odnosih s strankami). Vendar dobri odnosi (ki vodijo do večje produktivnosti, uspešnosti) ne nastanejo kar tako. Pomembna so odločna, načrtovana, konsistentna vsakodnevna prizadevanja, da jih ustvarimo po svojih najboljših močeh.
Ključne sestavine dobrih odnosov na delovnem mestu so zaupanje, vzajemno spoštovanje in odprto komuniciranje. Zaupanje je temelj vsakega dobrega odnosa. Ko si lahko s sodelavci odprt in odkrit s svojimi razmišljanji, dejanji in ne porabljaš časa ter energije za to, da si paziš hrbet.
Zakaj imeti dobre odnose?
Ljudje smo družabna bitja po naravi, prijateljstva in pozitivne interakcije potrebujemo za preživetje; kot potrebujemo hrano, vodo in zrak. Zato je smiselno, da gradimo in razvijamo odnose na delu, saj nas to osrečuje.
Dobri odnosi na delovnem mestu ponujajo številne koristi:
- pri delu bolj uživamo,
- bolje se znajdemo s spremembami, ki jih želimo izvesti,
- smo bolj inovativni in ustvarjalni, pa tudi produktivnost je visoka,
- dobri odnosi nam dajejo svobodo,
- občutek varnosti je večji, sploh, ko smo soočeni z novimi izzivi izven ustaljenega, s kriznimi situacijami, ko moramo zapustiti cono udobja,
- namesto, da bi čas in energijo porabljali za premagovanje problemov, povezanih z negativnimi odnosi, se lahko namesto tega osredotočimo na priložnosti,
- pogosto so potrebni, če želimo razvijati svojo kariero. Če nam vodja ne zaupa, je malo verjetno, da nas bo imel v mislih, ko se odpre nova pozicija.
- In ne nazadnje, vsi si želimo delati z ljudmi, s katerimi se dobro počutimo, so pozitivni in spodbudni.
Dobri odnosi prispevajo k boljšemu timskemu delu in sodelovanju. Ko se ljudje med seboj dobro poznamo, tudi bolj verjetno dobro delamo skupaj. Če zaposlene, ki so med seboj komajda spregovorili kakšno besedo dodelimo na skupni projekt, bo najprej trajalo kar nekaj časa, da prelomijo led in pričnejo (dobro) delati skupaj. V nasprotju pa člani ekipe, ki se že poznajo, se imajo radi in se spoštujejo med seboj, lahko pričnejo na polno delati takoj, hkrati pa so bolj pripravljeni na sodelovanje.
Nimajo pa vsi odnosi iste naloge; nekateri poganjajo našo kariero, drugi pomagajo, da ostanemo pri zdravi pameti, nekateri lahko tudi škodujejo. Bolj, ko gradimo tiste močne, pozitivne, smiselne odnose, bolj bomo uspešni in srečni pri svojem delu.
Odnosi so lahko profesionalni in osebni. Profesionalni so tisti, ko se združujemo zaradi določenih nalog, projektov, poslovnih ciljev – da naredimo neko delo. Pomagajo pri napredovanju na karierni poti in sploh ne bi obstajali, če tega dela ne bi bilo. Osebni odnosi pa nastanejo zaradi družabnih razlogov. Ne vplivajo na to, ali in kako bo nekaj narejeno, razen (kar pa je v bistvu zelo pomembno), da dvigujejo srečo na delovnem mestu, dobro razpoloženje in ohranjajo zdravo pamet. Obe kategoriji se ne izključujeta, nekateri sodelavci padejo kar v obe.
Če gremo še naprej, lahko odnose razdelimo:
- na tiste s sodelavci v širšem smislu. Le ti niso ne profesionalni, ne osebni, ampak čisto naključni, saj pač delamo v isti organizaciji in je med nami bolj malo stikov. Lahko pa predstavljajo osnovo, kjer odnose razvijamo.
- Potem poznamo odnose med člani tima. To je lahko ekipa, ki deluje na dnevni bazi, sodelavci, ki se povežejo v projektu ali pa z istim namenom. Pomembni so, ker z njimi dejansko dosegamo rezultate in izpolnjujemo zadane cilje. Skupaj načrtujemo, razvijamo, izvajamo in spremljamo delo. Boljši kot so odnosi, lažje je delati.
- Potem so tukaj še ljudje, s katerimi se v službi tudi družimo; skupaj sedimo na sestankih, gremo na kosilo, se z njimi pogovarjamo na službenih dogodkih, včasih pa se z njimi srečamo tudi izven delovnega časa. Služijo nam kot podporni sistem med delovnim časom, zapolnijo našo potrebo po družabnosti in nam pomagajo ohranjati zdravo pamet.
- Eden pomembnejših je odnos z vodjo. Vodja dodeli naloge, pomaga do uspeha, vpliva na razvoj, plačo, karierni načrt in ne nazadnje vpliva na to, ali smo srečni v službi ali ne. Saj poznamo tisto, da ljudje zapuščamo vodje, ne podjetja.
Sami lahko naredimo tako malo,skupaj lahko naredimo toliko.
Helen Keller
