Če želiš osrečiti druge, moraš pričeti pri sebi. Tako pač je, da drugim ne moreš dati tega, česar nimaš. V prvi vrsti smo za svojo srečo povsod in vedno odgovorni mi sami. Vse se začne pri posamezniku, ki se odloči, ali bo srečen ali ne in ki naredi nekaj v tej smeri ali pa ne.
Petra Božič Blagajac
Veliko ljudi verjame, da postaneš srečen po tem, ko si uspešen. »Ko bom napredoval, bom srečen, ko bom v svoji sanjski službi, bom srečen, ko bom zaslužil svoj prvi milijon, bom srečen, ko me bo partner peljal na potovanje okoli sveta, bom srečen, ko bom imel dopust, bom srečen, ko bo petek, bom srečen,…« Najprej trdo delo, potem pride uspeh in potem sreča.
Nekaj malega resnice je v tem, vendar raziskave (in zdrava kmečka logika) kažejo, da je povezava veliko bolj močna v drugo smer. Ljudje, ki so srečni, večinoma dosegajo boljši karierni uspeh, višje prihodke in vse ostalo. Ni potrebno izbirati med uspehom in srečo, saj se skozi življenja sprehodita z roko v roki.
Kaj narediti zase?
Veliko nas večino delovnega časa presedi. Sedimo za delovno mizo, na sestankih, pri kosilu, na seminarjih, med klici,…in dolgo sedenje nam na prinaša nič dobrega. Tudi rekreacija v prostem času tega ne more popolnoma popraviti. Ni potrebno vsak dan preteči pol maratona, koristno je gibanje skozi cel dan, pa čeprav z majhnimi koraki.
Med delom večkrat aktiviramo svoj sistem; vstanemo, se pretegnemo, sprehodimo do sodelavca, namesto, da bi mu poslali elektronsko sporočilo, gremo po kavo ali po vodo, dokument natisnemo na tiskalniku v drugem nadstropju, med odmorom se sprehodimo do bližnjega parka in zraven vzamemo sodelavca, da nam ni dolgčas, med telefoniranjem vstanemo in se sprehodimo po pisarni ali pa preprosto za sestanek izberemo vedno bolj priljubljeno tehniko (walk and talk – pogovarjaj se med sprehajanjem).
Gibanje pa ni koristno samo za telo, ampak tudi za razmišljanje, saj omogoča izboljšanje koncentracije, bolj oster spomin, hitrejše učenje, boljšo duševno vzdržljivost, večjo ustvarjalnost, manj stresa, boljše razpoloženje,…
O spanju smo govorili v enem od prejšnjih razmišljanj. Številne raziskave in izkušnje kažejo, da možgani, ki jim primanjkuje spanja, izgubijo sposobnost presojanja. To vodi tudi do neracionalnih in neopravičenih trditev kot je »Jaz pa res ne rabim spanja.« ali pa, da je dovolj samo par uric. Pomanjkanje spanja zahteva davek na zdravje, razpoloženje, kognitivne sposobnosti in produktivnost. Povezano je z zdravstvenimi napakami ter prometnimi in drugimi nesrečami. Težko je dosegati dobre rezultate, če imaš zmanjšano sposobnost za pozornost in koncentracijo. Prav tako trpi sposobnost reševanja problemov, saj je dostop do ustvarjalnosti, vpogleda in prepoznavanja vzorcev poslabšan.
Pomembno je, da dan dobro načrtujemo, da si ga sestavimo tako, da dobimo potrebnih 7 do 9 ur spanja (tudi med vikendom). Pa ni pomembno samo število ur, pomembna je tudi kakovost spanja. Zelo pomembno pa je, da prepoznamo svoje potrebe, svoj stil, svojo notranjo uro. Nekateri smo nočne ptice, drugi bolj zgodnji, temu se moramo prilagoditi.
Biti hvaležen je prav tako ena od pomembnih poti do sreče. Da spoštuješ to, kar imaš. Če temu ni tako, je vseeno, koliko dobrega je v tvojem življenju, saj si vedno fokusiran na to, da bi imel še več. Ženeš se za cilji in rezultati, pa ne uživaš, ko jih dosežeš. Namesto tega si vedno fokusiran na svoj naslednji cilj. Na to, česar (še) nimaš. Za nekatere je to celo bistvo ponosa; ko pravijo, da niso nikoli zadovoljni, da vedno želijo več in da je ta ambicija ključ do uspeha. Kaj je bistvo doseganja uspeha, če v njem nikoli ne uživaš in se samo ženeš naprej?
Za dobre stvari v svojem (delovnem) življenju si lahko hvaležen recimo tako, da vsakič, preden zaključiš z delom, zapišeš nekaj dobrih stvari, ki so se ti zgodile ta dan. Pomisli na nekoga, ki ti je pomagal rasti osebno ali strokovno, in se mu zahvali. Pomisli na nekoga, s katerim res rad delaš, in se mu zahvali. Naredi seznam petih stvari, ki so ti všeč pri tvojem delu. Pomisli, kdo je bil tvoj najboljši vodja in se mu zahvali.
Ljudje smo družabna bitja. Nihče ni srečen v izolaciji, tudi introvertirani so bolj srečni, ko so med ljudmi. Zato imej dobre odnose s sodelavci. Ni nujno, da si z vsemi najboljši prijatelj, pomembni so spoštljivi in zaupanja vredni odnosi. Pa ne samo tisti pri delu; tudi odnosi v zasebnem življenju pomembno vplivajo na srečo. In prav ti slednji so najpogosteje žrtev, ko se ženemo za uspeh.
Ali se kdaj ustaviš in razmisliš, kaj se ti pravkar dogaja, kaj čutiš v tem trenutku, ali si srečen ali ne,… ali pa si vedno zaposlen s sestanki in delom? Dnevnik je lahko pri tem v veliko podporo. Ko se vprašamo »Kaj je danes izstopalo v mojem delovnem dnevu? Kaj sem dobro naredil? Kaj sem se naučil? Kaj bi lahko spremenil?« Tako lažje določimo svoje prednosti, slabosti, aktivnosti, ki nas veselijo, treniramo potrpežljivost in izostrujemo sposobnost načrtovanja. In ko čez pol leta ali leto pogledamo nazaj, ugotovimo, kako daleč smo prišli v tem času, kakšne ovire smo premagali in kako se je spremenil naš pogled na izzive. Koristno pa je tudi, če si vsak dan med delom vzameš vsaj pet minut časa zase. Pojdi nekam, kjer te ne bodo motili, nameni nekaj trenutkov razmisleku o tem, kar se dogaja in kako se počutiš.
Ne pretiravaj z delom, ne delaj preveč. Prvih 40 ur tedensko je vrednih več kot naslednjih 20, 30 ali 40 ur. Te dodatne delovne ure pa delu lahko škodijo privatnemu življenju, družini, zdravju. Kar, ne nazadnje, škoduje tudi podjetju. In pojavi se vprašanje; če ne moreš svojega dela razporediti tako, da je opravljeno znotraj 40ih ur, potrebuješ boljše postavljanje prioritet in delegiranje?
Pogosto gledamo na ljudi, ki delajo 12 ur ali več dnevno kot na heroje v organizaciji, toda raziskave kažejo, da bi bili bolj učinkoviti in bi bolj uživali v življenju, če bi zmanjšali število delovnih ur. Bili bi tudi bolj odprti, manj pod stresom, bolj bi se zabavali in bili boljši zgled za sodelavce.
Bo šlo?
