Po definiciji usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (ang. Work-life balance) pomeni ustvariti ravnovesje med časom, ki ga posamezniki namenjamo svojemu delovnemu življenju in časom, ki naj bi pripadal našim preostalim dejavnostim namenjenim predvsem zadovoljevanju osebnih interesov, družini, prijateljem in ostalim prosto-časnim aktivnostim. Načeloma bi to pomenilo, da naj bi vsak v času prvega izključil drugo in v času drugega prvo. Pa je to sploh izvedljivo? Sta to lahko »ločeni« zadevi? Ali smo lahko na delovnem mestu samo del ali ene »sorte« oseba in zunaj njega nekdo drug? Kako izklapljati ali ločiti misli, občutke in prepričanja, ki nas povezujejo z vsemi področji življenja? Ne gre. Ni psiho-fizično izvedljivo. Vsaj, če ne želimo biti »multipla« osebnost, ne.
Maja Lončar
Vsak od nas je namreč nenehno celostno bitje in tako je naša odgovornost, da stremimo k 3600 sreči. Kaj to pomeni – da poskrbimo za to, da smo uravnoteženi v sebi, na kakršenkoli način nam je ta pojem pač blizu. Na vseh področjih življenja, ki so nam pomembna. Ravnovesje je namreč ključ do srečnega in zdravega življenja. In da se zavedamo, da biti srečen ni neki poseben privilegij ali nekaj, kar bi si morali posebej zaslužiti. Je naša osnovna človeška pravica, ki nam pripada od trenutka, ko se odločimo, da na ta svet pridemo. Kako in če jo bomo uporabili in živeli, pa je seveda stvar odločitve, izbire, prepričanj vsakega izmed nas.
Pa je težko biti srečen in živeti v coni ravnovesja? Kakor za koga. Je pa vsekakor preprosteje, kot si to morda predstavljamo. Saj veste, običajno smo sami sebi največji »sovražnik«, namesto najboljši prijatelj. In kako si najboljši prijatelj postanemo? Ni nemogoče. Samo brez oklevanja, korak po koraku in z brutalno odkritostjo do samega sebe.
Prvi korak: Zastavi si vprašanje »Ali sem srečen.«?
Če je odgovor »DA«, super! Kar tako naprej.
Kadar si odgovorimo z »NE«, sledi veselo na delo, saj je treba nekaj spremeniti. Najpametnejše je najprej poiskati področje, ki neravnovesje in s tem tudi »ne-srečo« povzroča. Nato pa najti ustrezno in »po pameti« rešitev, kako le-to izboljšati.
Drugi korak: Kje je moje ravnovesje?
Živimo v precej dinamičnem okolju, ki od nas nenehno »zahteva« hitre spremembe in veliko prilagajanja. Zato je zelo smiselno, da se vsake toliko časa malo ustavimo in preverimo, kakšno je stanje našega ravnovesja. Predvsem, ker je lahko to, kar nam je bilo morda pred časom še zelo pomembno, danes pomembno malo manj. Tisto področje, ki smo ga pred meseci morda zaznali kot tistega, ki bi mu morali posvetiti več časa, smo medtem lahko že precej nadgradili in tako naredili pomembne korake k našemu cilju.
Kako pa se lotiti ocene stanja? Načeloma vsak izmed nas dobro ve, kaj in kje »ne štima«. Le težko nam je včasih zares prisluhniti sebi in slišati golo resnico. Popolnoma človeško in normalna reakcija naših možganov, uma in ega. Res pa je, da kadar smo v zelo neuravnoteženem stanju, običajno težko presodimo in čisto realno ocenimo situacije in svoje lastno stanje. V tem primeru je morda lažje, da ga posnamemo s podporo kakšnega orodja, ki to omogoča ali poiščemo pomoč v krogu družine, prijateljev ali strokovnjakov.
Eno izmed najpreprostejših, najbolj priljubljenih in najučinkovitejših orodij za oceno stanja je t.i. Kolo življenja (ang. Wheel of life). Z njegovo uporabo precej hitro pridemo do odgovora na to, katero področje našega življenja v določenem trenutku ni na točki, ki bi nam ustrezala. In kar je morda še pomembneje – s pomočjo rezultatov si lahko zelo dobro zastavimo cilje in s tem našo smer gibanja, delovanja in usmerjanja naše energije v tisto, kar za nas šteje.
Živeti v coni ravnovesja šteje. Zakaj? Preprosto zato, ker smo takrat srečni vse naokrog. In ko smo srečni, ljubimo prav, zares in bolje. Sebe, partnerja, otroke, starše, prijatelje, svoje delo, sodelavce…
Zato, da ne bo 3600 sreča misija nemogoče, dajmo v svojem življenju ustvariti prostor in čas za korake do bolj srečnega življenja. Hvaležni si boste!
