Maja Lončar
Ta korona era je za marsikoga resnično izjemno naporno obdobje. Razumljivo, saj so časi res nenavadni in nori. Vsakodnevno srečujem in se pogovarjam z ljudmi, ki se na to situacijo odzivajo sicer zelo različno. Nekateri precej dobro premagujejo izzive, s katerimi se soočajo na dnevni ravni, drugi so pri tem malo manj uspešni.
Sama se prištevam med prve, čeprav se tudi meni skozi to celotno obdobje kdaj pa kdaj zgodi, da moji občutki in razmišljanja prekomerno odtavajo v smeri, ki ni najbolj pozitivna in mi ne koristi. Tako, kot najbrž večino med nami, me velikokrat obiščejo tudi občutki frustracije, jeze in žalosti, želja po »focniti« nekoga, vprašaji nad glavo, globoki vzdihi in izdihi neodobravanja…
Takrat se ustavim, si vzamem čas, da tako občutke kot misli ozavestim, in se zapeljem nazaj na bolj pozitivno in srečno stran dneva in življenja.
Kaj mi pri tem pomaga?
Fokus usmerim na to, kar lahko naredim in me veseli.
Ko misli in občutki zbezljajo, svoj fokus in energijo usmerim nazaj na tisto, kar lahko naredim in na to, kar me veseli. Tako se poskušam oddaljiti od dejstva, razmišljanja in občutka, da sem omejena s tem ali drugim ukrepom – npr. četudi fizično trenutno ne morem ali ne smem na drug konec države ali sveta, lahko prepešačim okoliško hribovje ter uživam v soncu, zavetju gozda in cvetoče dišeče narave, ki jih imam pred nosom. Kmalu pa bom lahko spet povohala tudi morje, saj nič ne traja večno in korona pri tem ni nobena izjema, kljub temu, da je občutek na trenutke pa res tak.
Načrtno in zavestno že vrsto let tudi zelo omejeno spremljam dnevne novice, kar sem v času korone še bolj omejila. Čas raje porabim za to, da preberem kakšno dobro knjigo, si zavrtim meni ljubo glasbo ali pogledam zanimivo serijo. Še najraje pa pokličem prijateljice za sprehod in klepet.
Gibanje & čas v naravi.
Gibanje v naravi je zame eden najboljših katalizatorjev tistih manj dobrih občutkov in nekoristne negativne energije. Sploh zato, ker tako čisto mimogrede prisluhneš tišini, sebi (kar prepogosto zanemarimo ali odlagamo) in na možganom najbolj naraven način odmeditiraš svoje in se tako precej spontano držiš na pozitivni strani življenja. Pa še kakšna odvečna zimska »korona kila« gre dol.
Sprejemanje & potrpežljivost.
Tako pozitivno nastavljen tudi lažje sprejemaš – sebe in kar se ne-koristnega v tebi dogaja, druge in dejstvo ter z njim povezano frustracijo, da na situacijo nimaš neposrednega vpliva.
Sprejemanje je zame v teh časih tudi neobhodno povezano s potrpežljivostjo – v teh časih jo potrebujemo bolj, kot bi jo sicer in je prav, da jo »gojimo«. Spet najbolj zato, da imamo zdravo mero le-te predvsem v odnosu do sebe, kar potem močno zaznamuje tudi naš odnos z in do drugih ter do celotnega dogajanja.
Prijaznost & hvaležnost.
Sprejemanje in potrpežljivost vodita tudi do več prijaznosti in hvaležnosti, ki ju nikoli ni preveč. Prijazni bodimo do sebe in do drugih, vzemimo si trenutek, da se za vsaj eno zadevo ali trenutek v dnevu zahvalimo, da se nasmehnemo sebi pred ogledalom ali naključnemu mimoidočemu. Ali pa nekoga vzemimo pod svojo marelo in ga iskreno vprašajmo, kako mu gre in prisluhnimo njegovemu odgovoru. Včasih lahko nekomu s tem zelo polepšamo dan ali celo rešimo njegov svet. Pa svojega tudi.
Uživanje v trenutku & opuščanje kontrole.
Pa še na nekaj ne pozabimo – uživajmo v malih lepih trenutkih, ki jih je vsak dan res zelo veliko, če si jih dovolimo videti in občutiti. To zelo pomaga pri premagovanju tistih drobnih in večjih strahov, ki nam v teh časih najbrž prevečkrat prekrižajo pot na dnevni ravni in nas nekako silijo v to, da želimo svoj občutek varnosti graditi s prekomerno potrebo po kontroli in mikro-manageriranju sebe in okolice. Če to počnete in nenehno iščete odgovor na zakaj je tako in kdaj bo mimo in drugače, si sami streljate v koleno. Spustite malo, pustite se presenetiti življenju in se pri tem zabavajte, saj malo »kaosa« in smisla za humor še nikomur ni škodilo.
Kriza je vedno priložnost
Da bom srečnejša, srečna, sem izbrala že kar nekaj let pred korono. Odločitev sem sprejela v kriznem in najtemnejšem obdobju svojega življenja, ko je bilo potrebno rušiti zidove, zažigati mostove, preboleti in se na novo sestaviti. Vsekakor ni bilo lahko, se je pa splačalo in lahko rečem, da sem si neizmerno hvaležna, saj je bila to najboljša odločitev mojega dosedanjega življenja. Odprla je srce in zbrisala marsikatere meje v glavi.
Korona kriza je resda kolektivna, a vsekakor tudi izredno osebna. Zato, če vam je težko, če vam je »kriza«, vzemite se v roke, dihajte, odločite se in izberite sebe, svojo moč in vse pametno po srcu. Prevzemite popolno odgovornost zase in za svoje življenje in s tem soodgovornost za življenja vam bližnjih. Vsak nov »krizni korona dan« je priložnost za to.
