Prazniki so za nami, nekateri med nami smo pridobili nekaj kilogramov, nekaterim se je stanje na bančnem računu čudežno znižalo, dnevi so običajno mrzli in megleni, noči so še vedno dolge, po več dnevni odsotnosti smo se vrnili na delo, novoletne zaobljube se ne zdijo več tako privlačne kot so se 1. januarja. Če vse to združimo, dobimo najbolj žalosten dan v letu. Letos se bo to zgodilo jutri, v ponedeljek, 20. januarja.
Petra Božič Blagajac
Žalostni ponedeljek (Blue Monday) smo prvič »praznovali« v 2005. Nastal je kot piarovska poteza, skozi leta pa so na to temo razvili celo matematično formulo. Le ta temelji na številnih dejavnikih: vremenski pogoji, stopnja finančnega dolga (razlika med obstoječim dolgom in sposobnostjo plačila), količina časa, ki je pretekla od praznikov, koliko časa je preteklo, odkar smo nehali skrbeti za novoletne zaobljube, nizka stopnja motivacije in vedno večji občutek potrebe, da vzameš stvari v roke.
Formulo je na željo televizijskega kanala Sky Travel ustvaril Cliff Arnall, inštruktor psihologije v izobraževalnem centru Univerze v Cardiffu. Vprašanje, na osnovi katerega se je žalostni ponedeljek razvil je bilo, kateri je najbolj primeren dan za rezervacijo poletnega dopusta. In čeprav za to formulo ni znanstvenih dokazil in jo zato strokovnjaki večinoma zavračajo, se je obdržala vse do danes. Lahko jo namreč vzamemo tudi kot opozorilo, kaj vse lahko vpliva na naše počutje, če si to dovolimo in da imamo možnost, da sami marsikaj naredimo, da se naše življenje obrne v pozitivo.
Zakaj so ponedeljki posebni?
→ Raziskave kažejo, da se večina ljudi v ponedeljek ne nasmeji kar do 11:16.
→ In produktivnost zaposlenih je najnižja ob ponedeljkih. Kar za 30%, saj zmorejo le za 3,5 ur dela.
→ Ob ponedeljkih skoraj polovica zaposlenih zamudi na delo.
→ Raziskave pravijo, da se ljudje ob ponedeljkih v povprečju pritožujemo 34 minut, druge dni pa 22 minut.
→ Tudi, ko skrbimo za težo, znanstveniki ugotavljajo, da ob ponedeljkih tehtamo največ.
→ Na žalost je to tudi dan, ko se zgodi največ samomorov in srčnih napadov.
→ Ob ponedeljkih manj spimo. Zgodnje ponedeljkovo zbujanje je bolj stresno kot zgodnje zbujanje katerikoli drugi dan tedna. Najverjetneje zato, ker čez vikend radi malo dlje poležimo in se nam ritem spremeni.
→ Ob ponedeljkih izgledamo manj privlačni oziroma se nam tako zdi.
→ Je pa ponedeljek najboljši dan v tednu za nakup novega avtomobila. Takrat bi naj dobili več pozornosti od prodajalcev in tudi boljšo ceno.
→ Ob ponedeljkih bi naj bilo manj dežja kot ob drugih dnevih.
→ Ob ponedeljkih tudi največ nakupujemo na spletu; ker smo neproduktivni, nemotivirani, zdologčaseni. Pomaga nam tudi, če gledamo televizijo, načrtujemo počitnice in kupujemo čokolado.
Rad imam ponedeljke
Če začetek delovnega tedna sproži neobvladljive občutke tesnobe, žalosti ali stresa in na ponedeljkovo jutro zmanjka strasti in motivacije, se nas mogoče loteva ponedeljkova žalost (Monday Blues) in nismo edini. Govorimo o skupini negativnih čustev, ki jih veliko ljudi občuti na začetku delovnega tedna, še posebej če niso srečni pri delu.
Ni nujno, da gre samo za utrujenost, ki bo minila ali pojav, s katerim se pač vsi srečujemo; lahko je resen pokazatelj, da nekaj pri delu ne štima. Če bi bili srečni pri delu, bi bili ob ponedeljkih navdušeni in polni energije. Če imamo radi svoje delo, je za nas ponedeljek nova priložnost, da delamo to, v čemer uživamo. Če pa se nam zdi, da nas ne cenijo ali pa nismo zadovoljni z delom, je lahko še posebej težko pričeti nov delovni teden, ki se bo najverjetneje vlekel in vlekel. In to lahko negativno vpliva na produktivnost, pa tudi na ljudi okoli nas. Ko se počutimo žalostni, smo manj produktivni, manj motivirani, bolj pesimistični, manj ustvarjalni, zavzeti in se učimo veliko počasneje.
Kako reči NE ponedeljkovi žalosti?
Žalostni ponedeljki so nalezljivi. Naš stres ali slaba volja lahko zeeeeloooo vplivajo na delovno okolje. Če nismo srečni pri delu, je tistim okoli nas težko biti srečen in pogosto samo en zaposleni lahko razširi potrtost na celo ekipo.
Če smo žalostni skoraj vsak ponedeljek, to ni več zabavno, niti ni več primerno, da se temu kar prepustimo in živimo s tem. To je pomemben znak, da nismo srečni pri delu in da moramo nekaj narediti.
Napišimo si seznam stvari, ki nas spravijo v slabo voljo; mogoče je to negativni sodelavec, sestanek s šefom v ponedeljek navsezgodaj ali pa pomanjkanje izzivov. Ugotovimo, kaj nas muči, da bomo lahko prevzeli odgovornost in poiskali rešitve.
- Že v petek se pripravimo na ponedeljek in si pustimo čim manj težkih nalog.Prav tako si pospravimo delovno mizo ali kakorkoli drugače uredimo delovno okolje, da nas pričaka z dobrimi vibracijami.
- Poskrbimo za res dober odklop med vikendom. Če je le možno, se izognemo spremljanju službenih sporočil med vikendom; še posebej, če nanje ne mislimo odgovoriti do ponedeljka. Čeprav je mikavno vedeti, kaj nas čaka, jasna meja med delom in zasebnim življenjem pomaga, da imamo stvari pod nadzorom. Lahko, da je včasih ponedeljkova vrnitev na delo neprijetna tudi zato, ker smo dovolili, da sta se mešala delo in prosti čas in se zdi, kot da vikenda sploh ni bilo.
- V nedeljo zvečer si naredimo seznam vsaj treh stvari, ki se jih veselimo v novem tednu; da naredimo premik v razmišljanju.
- Prav tako je dobro, da se v nedeljo zvečer zgodaj odpravimo v posteljo in poskrbimo, da bomo imeli dovolj spanja, da bomo dobro spočiti. Če se v ponedeljek zjutraj zbudimo 15 ali 30 minut prej, to lahko pomaga, da gremo lažje v službo. Malo več časa zase namesto občutka, da smo ujetniki časa, lahko olajša prehod iz vikenda v delovni teden. To je čas za zdrav ali najljubši zajtrk, nekaj telovadbe, meditacijo, sprehod s psom, branje knjige, kar nam predstavlja prijeten uvod v nov delovni teden.
- Za ponedeljek si izberemo nova ali pa najljubša oblačila. To pomaga dvigovati samozavest, pa še kak kompliment lahko dobimo od sodelavcev. Ko dobro izgledamo, se tudi počutimo dobro in ko se dobro počutimo v svoji koži, je pol bitke s ponedeljkovim jutrom že dobljene.
- Ko pridemo v pisarno, se potrudimo, da se ne bomo pritoževali in zadržimo svoje ponedeljkovo jutranje godrnjanje zase. Hkrati se distanciramo tudi od pritoževanja drugih. Kultura pritoževanja ni najboljši način za izboljšanje odnosov. Če smo lahko vir pozitivnosti na delovnem mestu, bomo bolj uživali v svojem dnevu, pa še sodelavci se bodo boljše počutili. Naredimo nekaj prijetnega takoj, ko pridemo na delo.
- Ponedeljkov urnik naj bo lahek. Načrtujmo sestanke raje za torek ali sredo. Namesto, da bi se v ponedeljek navsezgodaj lotili največjih in zapletenih nalog, si vzemimo čas za lažje, bolj rutinske zadeve.
- Če pa nas v ponedeljek čaka kakšna neprijetna naloga, jo poskusimo rešiti čim prej, da ne zapravimo celega dneva za odlašanje in razmišljanje o tem, kdaj bomo to naredili. Da preženemo črn oblak, ki lebdi nad nami. Ponedeljek bo kar naenkrat postal prijeten dan.
- Pripravimo si načrt tudi za preostanek dneva, po delovnem času. Da se bomo lahko veselili še česa drugega; recimo, da se dobimo s prijatelji na klepetu, skuhamo najljubšo večerjo, pogledamo dober film,… Služba predstavlja vendarle samo osem ur v dnevu.
