V Paleti znanj pri svojem delu redno spremljamo podatke različnih in številnih raziskav, ki se navezujejo na naše delo. Pa iz čiste radovednosti še veliko drugih. S konkretnimi številkami in drugimi kredibilnimi informacijami sogovornikom na drugi strani pogosto lažje razložimo in pokažemo, zakaj je naše delo pomembno.
V nadaljevanju predstavljeni rezultati, izmerjeni v povzeti raziskavi Officevib-a, in seveda številni, pri veliko drugih sorodnih merjenjih priznanih inštitucij, so več kot odličen pokazatelj, da je stanje zavzetosti zaposlenih precej nizko. Odstotki so v bistvu ne-srečni, prizemljeni v slabem smislu. In to ni dobro. In ni prav. Pravzaprav bi danes moralo to biti že resnično nesprejemljivo, tako na strani delodajalcev kot na strani zaposlenih, da se pri opravljanju svojega dela tako ne-srečno počutijo. Največja želja in cilj pa, da ti odstotki poletijo v nebo, proti dobrim 100%. Z njimi pa tudi vi. A bi?
Maja Lončar
Zato se ne obrnite vstran od teh številk. Ne se jih prestrašit, čeprav so strašljive. Dovolite jim, da vam pokažejo, kje se skrivajo vaše največje rezerve.
Officevibe v raziskavi meri stanje zavzetosti v 10-ih gradnikih oziroma kategorijah. Ključni rezultati po kategorijah zavzetosti so:
Priznanje
Kar 63% zaposlenih meni, da ne prejme dovolj priznanja oziroma pohvale za svoje delo. 72% jih prejme pohvalo ali priznanje manj kot 1x tedensko.
83% zaposlenih si želi priznanja oziroma pohvale bolj kot fizične nagrade.
Organizacije, kjer je doma kultura redne pohvale in priznanja, imajo 31% manjšo prostovoljno fluktuacijo.
V razmislek: Se vam še vedno zdi tako težko ali »brez-veze« vzeti si par minut ter prepoznati in podati priznanje oziroma pohvalo za dobro opravljeno delo ali nalogo? Sebi, sodelavcu, ekipi… A ni lepo, ko sami slišite, da ste odlično skuhali kosilo? Dali presladek poljub? In preračunajte si, koliko vas stanejo recimo »potrebni« finančni bonusi, s katerimi si (vi mislite, da si) kupujete navidezno naklonjenost, spoštovanje in hvaležnost zaposlenih?
Povratna informacija
Pri tej kategoriji vodje najmanj blestijo – namreč kar 32% zaposlenih čaka na povratno informacijo svojega nadrejenega več kot 3 mesece. 64% pa bi jih želelo, da bi bila ta povratna informacija podana bolj kvalitetno.
Pri tem kar neverjetnih 96% zaposlenih hrepeni po redni povratni informaciji in 83% zaposlenih jo zelo ceni, ne glede na to ali je le ta pozitivna ali negativna.
V razmislek: A si predstavljate, da recimo od svojega partnerja, partnerke ali prijatelja kar 90 dni ne prejmete odgovora na svoje vprašanje? Da tri mesece prihajate v isto trgovino in vam prodajalka ne pove, kdaj bo prišlo to, na kar tako težko čakate? Kaj bi se zgodilo v vaši notranjosti? A ne bi malo popi*****? Šli »srečo« iskati drugam? Več o povratni informaciji s srcem si lahko preberete tukaj.
Sreča
Manj kot tretjina oziroma samo 27% zaposlenih je srečnih pri delu.
V razmislek: Komentar tako prizemljenega odstotka najbrž ni potreben. Je pa nujno razmisliti, kaj lahko naredimo, da bomo delovna okolja naredili bolj srečna in s tem tudi svet okoli nas. Saj veste, srečni ljudje…Več o (delovni) sreči si lahko preberete tukaj in tukaj.
Osebnostna rast
Za enega izmed ključnih dejavnikov zavzetosti velja tudi avtonomija pri delu – 39% zaposlenih meni, da avtonomije nimajo dovolj.
Pri osebnostni rasti pa jih ovira tudi to, da pri svojem delu nimajo možnosti za učenje ali razvoj svojih spretnosti – takih je kar 53%. Podatek je še posebej pomemben, saj možnost za učenje kar 41% zaposlenim predstavlja tisto, kar jim je pri delu najbolj všeč in tako zavzema drugo mesto na lestvici ključnih dejavnikov.
V razmislek: Poskušajte bolj zaupati v sposobnosti zaposlenih in zmanjšajte svojo potrebo po mikromanageriranju in pretiranem nadzoru. Dejstvo je, da zaposleni velikokrat znajo in zmorejo opraviti veliko število nalog brez vaše prisotnosti. Pogosto celo bolje od vas. In prav je tako. To naj vas osrečuje, saj vam daje veliko več prostora in časa za vodenje s srcem in navdihom. Njim pa več prostora in časa za učenje, ki ga imajo zelo radi. Več o avtonomiji in razvoju spretnosti si lahko preberete tukaj.
Zadovoljstvo
Zadovoljstvo pri delu se nanaša predvsem na dve kategoriji – na finančno plačilo za opravljeno delo in na delovno okolje na splošno. V grobem velja, da je zadovoljstvo nekaj materialnega, nekaj, kar se kupuje, plačuje…. Je vsekakor eden osnovnih gradnikov zavzetosti, nikakor ga pa ne gre enačiti z delovno srečo ali stopnjo zadovoljstva jemati kot edino pravo merilo.
Glede poštenega plačila za opravljeno delo kar 32% zaposlenih meni, da za svoje delo niso pošteno plačani.
Zelo nezadovoljni pa so s postavljanjem ciljev – 72% bi si želelo, da bi bili le ti s strani vodstva bolj jasno definirani.
V razmislek: Da se delovna sreča dejansko ne gradi na plačilu in drugih finančnih bonitetah vam pove podatek, da samo 8% oziroma 10% zaposlenih povezuje všečnost dela s tema kategorijama. Kar seveda ne pomeni, da za pošteno plačilo opravljenega dela ni potrebno poskrbeti. Več o zadovoljstvu in primernem plačilu si lahko preberete tukaj.
Dobro počutje
Uravnoteženo življenje ali t.i. »work-life balance« je ključnega pomena za srečo in dobro počutje zaposlenih. Zato je še posebej zaskrbljujoč podatek, da kar 60% zaposlenih opaža, da zaradi delovnih obveznosti trpi njihovo zasebno življenje, 69% jih delo nosi domov redno ali občasno in kar 23% jih z dela odhaja izžetih vsak dan. 47% pa jih meni, da so pri delu pod nenehnim stresom.
Kot posledica se jih 44% bori s pomanjkanjem spanja. In ob pomanjkanju dobrega in kvalitetnega spanca smo precej bolj izpostavljeni vsem bolezenskim stanjem.
V razmislek: Vsak od nas je nenehno celostno bitje in tako je naša odgovornost, da stremimo k 3600 sreči. Kaj to pomeni – da poskrbimo za to, da smo uravnoteženi v sebi, na kakršenkoli način nam je ta pojem pač blizu. Da se počutimo dobro. Več o tem, kako in zakaj biti v coni ravnovesja, dobrega počutja in sreče si lahko preberete na povezavah 1, 2 in 3. O posledicah pomanjkanja spanca (tudi za organizacijo) pa tukaj.
Ambasadorstvo
57% zaposlenih svoje organizacije ne bi priporočalo kot dobrega delodajalca! Bi pa 4 od 10-ih zaposlenih priporočalo produkt/storitev, ki jo ponujate svojim strankam.
V razmislek: A ni kar malo žalostno, da bi samo 2 od vaših 10-ih zaposlenih vaše podjetje priporočala kot možnost za dobro zaposlitev, kot dobro delovno okolje? Kakšne so razmere na trgu delovne sile najbrž že veste? Obdržati in pridobiti pravi in dober kader že nekaj časa ni hec…Kaj več o koristih ambasadorstva za vašo organizacijo si lahko preberete tukaj.
Odnosi z nadrejenimi
Še ene številke, ki razkrivajo, kako pomembni so odnosi v delovnem življenju.
31% zaposlenih si želi bolj redne komunikacije s svojim nadrejenim in 37% zaposlenih se ne počuti povezanih z njimi.
Kar 70% zaposlenih bi si želelo s svojim nadrejenim preživeti več časa. In če bi z njim ostali ujeti na letališču, bi jih kar 57% izkoristilo priložnost, da svojega šefa bolje spoznajo.
V razmislek: Te številke so dober pokazatelj, kako pomembno je redno in kvalitetno komuniciranje, ki gradi tisto najpomembnejše za vsakega posameznika – odnos. Resda včasih zmanjka časa, pa vseeno…vprašajte se, ali bi želeli mesec, leto ali celo življenje preživeti z nekom v »tišini«, brez tiste pristne srčne povezave? Bi bili v takem odnosu srečni? Bi v njem ostali in vztrajali? Nekaj nasvetov, kako zgraditi boljši odnos z zaposlenimi, najdete tukaj.
Odnosi s sodelavci
Odnos s sodelavci je vodilni dejavnik in tisto, kar je kar 42% zaposlenim pri delu najpomembnejše.
34% zaposlenih meni, da se svojimi sodelavci ne družijo dovolj. Kar 82% pa visoko ceni prispevek sodelavcev.
V razmislek: Tudi tukaj velja poudariti, kako pomembno je redno in kvalitetno komuniciranje, ki gradi tisto najpomembnejše za vsakega posameznika – odnos. Nič ni narobe, če so vaši sodelavci tudi vaši dobri prijatelji. Čustev ni mogoče pustiti pred vrati pisarne, pa če še tako vztrajno trdite, da služba ni družba. Je in zakaj ne bi bila najboljša možna, srečna? Kako zgraditi boljši odnos s sabo in sodelavci si lahko preberete tukaj.
Poistovetenje z identifikatorji podjetja
Ko govorimo o tej kategoriji, govorimo predvsem o razumevanju, čutenju vizije, poslanstva in vrednot posamezne organizacije. In o vključenosti zaposlenih v njihovo zastavljanje, ki je prej izjema kot pravilo. Zato:
25% zaposlenih ne ve veliko o poslanstvu svoje organizacije ali je do njega indiferentna.
19% ne razume ali pa sploh ne pozna vrednot svoje organizacije in 33% zaposlenih zastavljenih vrednot ne čuti kot svojih.
V razmislek: Tudi to vam pove, zakaj vaši zaposleni niso vaši ambasadorji. Pa bi morali biti in to najboljši in najštevilčnejši. Razumevanje in srčno čutenje poslanstva je tisto in edino, kar vas lahko združi v nepremagljivo ekipo. Ljudje namreč ne delajo za vas. Delajo zase, pri vas. In osrečuje jih, če svoje delo doživljajo kot poklic (po-klicani za…). Malo več o tem pa tukaj.
Vse zgoraj navedene rezultate se da izboljšati na veliko preprostih in brezplačnih načinov. Za začetek poskusite z osnovnima in zmagovalnima PROSIM in HVALA. Verjemite, presenečeni boste nad rezultatom. Odstotki sreče bodo takoj zrasli.
Pri spreminjanju delovnega okolja na bolje pa se lahko poslužite tudi koncepta delovne sreče kot celovitega koncepta vodenja in delovanja organizacij 21. stoletja, ki delodajalcem prihodnosti in zaposlenim zagotavlja višje stopnje zavzetosti. Splača se. Malo več o tem pa še tukaj.
*Vir podatkov in podrobnejše informacije najdete na povezavi https://www.officevibe.com/state-employee-engagement
