Kar 2 od 3 zaposlenih nista srečna pri delu vsaj enkrat na teden

Petra Božič Blagajac

Vsakdo ima kdaj slab delovni dan, takšnega, ki te res razjezi in spravi v stres in si želiš le, da bi se čim prej končal. Več kot 700 zaposlenih širom sveta je odgovarjalo na vprašanja, povezana z ne-srečo pri delu.

Na vprašanje, kako pogosto imaš slab delovni dan, so dobili naslednje odgovore:

19% jih je odgovorilo, da vsak dan ali skoraj vsak dan. 29% jih je povedalo, da več kot enkrat na teden, 16%, da približno enkrat tedensko,  17% dva do trikrat mesečno, 12% enkrat mesečno in samo 8% nikoli ali skoraj nikoli.

Slab delovni dan je bil definiran kot dan, ko se pri delu počutiš res obupno, nesreča se nadaljuje še, ko prideš domov in res si ne želiš imeti več takšnih dni.

Popolna delovna mesta ne obstajajo in to, da imaš občasno slab delovni dan je nekaj povsem normalnega, temu se ne gre izogniti. Toda če je slabih dni preveč, lahko to vpliva zelo negativno na tvojo kariero, zdravje in zasebno življenje.

Sodelujoči so svoje odgovore podkrepili s komentarji kot npr.

»Ves dan razmišljam samo, kako nočem tega dela, počutim se kot da živim kar tjavendan.«

»Svoje misli nenehno poskušam preusmeriti na pozitivno stran, pa ne gre.«

»Moji slabi dnevi so približno takšni, kot če se tisočkrat urežeš na papirju. Nobena zadeva sama po sebi ni stresna, kombinacija dolgih nesmiselnih sestankov, slabo specificiranih delovnih nalog, kaotičnega delovnega okolja in počasnega informacijskega sistema pa povzročajo, da moje nezadovoljstvo eksplodira.«

»Še nikoli do sedaj nisem sovražil svojega dela in nisem razumel ljudi, ki se jim je to dogajalo. Do lani. Sedaj vem, o čem govorijo.«

Slabi delovni dnevi pa ne vplivajo samo na delo, ampak tudi na zasebno življenje.

 »Slabi delovni dnevi iz mene izpijejo življenjsko energijo in potem grem takšen domov, k družini. Izčrpan sem čustveno in fizično, pa čeprav je moje delo sedeče. Vem, da moram pustiti to delo in oditi iz tako zastrupljenega okolja.«

»Ko imam slab delovni dan, ponoči slabo spim. Pričakovanje in tesnoba glede naslednjega dneva sta nenehno v mojih mislih.«

»Zlahka ločujem svoje osebno življenje od delovnega, ni pa preprosto doseči nasprotno.«

V Evropi kaže slabo, v S Ameriki so razmere še slabše.

Rezultati so pokazali, da je v Evropi vsak dan ali skoraj vsak dan nesrečnih 15%, v S Ameriki kar 20. Več kot enkrat na teden je v Evropi nesrečnih 25%, v S Ameriki 30. Približno enkrat tedensko jih je v Evropi nesrečnih skoraj 16%, v S Ameriki skoraj 17%.

Če potegnemo črto, ima v Evropi 56% sodelujočih vsaj en slab delovni dan na teden, v S Ameriki pa neverjetnih 68%.

Danci so bolj srečni pri delu.

20% sodelujočih iz S Amerike in 15% iz Evrope ima slab delovni dan vsak dan ali skoraj vsak dan. Takšnih Dancev je samo 4%. In samo 34% jih ima vsaj en slab dan na teden. To potrjuje rezultate preteklih študij, ki so ugotavljale, da so Danci narod, ki je najbolj srečen pri delu.

Moški in ženske imajo približno enako število slabih delovnih dni.

63% žensk in 62% moških je odgovorilo, da imajo vsaj en slab delovni dan na teden. 18% žensk pravi, da ima slab delovni dan vsak dan ali skoraj vsak dan, takšnih moških je bilo 20%.

Zaposleni v zasebnem sektorju imajo več slabih delovnih dni kot tisti v javnem sektorju

65% zaposlenih v zasebnem sektorju pravi, da ima vsaj en slab dan na teden, v javnem sektorju jih je 61%. 19,21% tistih v javnem sektorju pravi, da ima slab delovni dan vsak dan ali skoraj vsak dan, v zasebnem sektorju jih je bilo nekoliko manj 18,60%. Več kot enkrat na teden ima slab dan 27% v javnem sektorju in 30% v zasebnem.

Rezultati nekoliko presenečajo, saj na splošno velja, da bi morali biti zaposleni v zasebnem sektorju bolj srečni.

Zaposleni imajo več slabih dni kot managerji.

Vsaj en slab delovni dan na teden ima 47% vodstvenega kadra, 62% srednjih managerjev in 67% zaposlenih.

Rezultat ne preseneča. Vodstveni kader ima mogoče več odgovornosti, hkrati pa imajo več avtonomnosti in nadzora, kar jih bolj osrečuje pri delu. Do podobnih ugotovitev je prišla marsikatera študija.

Ko imamo slab delovni dan, je večinoma slab zaradi dejavnikov pri delu (v službi). Tri četrtine sodelujočih se je strinjalo s to trditvijo. Na slabe 3% vplivajo dejavniki izven dela. Na 20% vplivajo oboji.

Dejavniki izven dela, ki najpogosteje vplivajo na slab delovni dan so pomanjkanje spanja, neravnotežje med delom in zasebnim življenjem, bolezen, vožnja na delo in domov, problemi v vezi, vreme.

Ko smo sodelujoče povprašali, kateri dejavniki pri delu najpogosteje povzročijo slab dan, smo dobili naslednje odgovore:

pomanjkanje pomoči in podpore nadrejenega (40%)

negativni sodelavci (39%)

pomanjkanje pohvale ali prepoznavanja za delo, ki ga opravljam (37%)

negotovost glede vizije in strategije podjetja (37%)

prezaposlenost, preveč dela (36%)

Najmanjkrat so izbrali:

• moje delo je pretežko (5%)
• moje delo je prelahko (9%)
• slabo fizično delovno okolje (13%)
• pomanjkanje bonitet (15%)

Zanimivo je, da sta dejavnika »moje delo je prelahko« in »moje delo je pretežko« redka izbira. In da je dvakrat več ljudi nesrečnih, ker je njihovo delo prelahko.

Tudi fizično okolje in bonitete se ne zdijo, da bi močno vplivali na ljudi. Pa vendar veliko podjetij prične graditi srečo in motiviranost svojih zaposlenih prav z bonitetami.

Seznam dejavnikov, ki povzročajo slabe delovne dni:

pomanjkanje pomoči in podpore nadrejenega (39,7%),

negativni sodelavci (38,8,%),

pomanjkanje pohvale ali prepoznanega dobro opravljenega dela (37,3%),

negotovost glede vizije in strategije podjetja (36,7,%),

prezaposlenost, preveliko dela (35,6%),

nadrejeni (35,1%),

slabo vzdušje med sodelavci (34,8%),

pomanjkanje ali nejasne rutine in politike (34,4,%),

sodelavci, ki se nenehno pritožujejo (28,5%),

pomanjkanje pomoči in podpore sodelavcev (25,6%),

nezadovoljstvo s plačo in nadomestili (25,3%),

dolgčas (23,9%),

negativne stranke, uporabniki (22,9%),

počasni nestabilni IT sistemi (22,3%),

dolgi in dolgočasni sestanki (20,4%),

obrekovanje, govorice (19,6%),

ustrahovanje, nadlegovanje (16,1%),

strah pred izgubo službe (15,8%),

velike spremembe na delu (15,2%),

pomanjkanje bonitet (15,1%),

neprimerno fizično okolje (13,1%),

prelahko delo (9,4%),

pretežko delo (4,9%).

Slabe dneve je potrebno vzeti resno

Podjetja in organizacije se morajo resno lotiti skrbi za dobro počutje zaposlenih. Študije jasno kažejo, da imajo srečna podjetja bolj srečne stranke in ustvarijo boljše poslovne rezultate. Kažejo pa tudi, da so srečni zaposleni bolj zdravi, bolj srečni v zasebnem življenju in bolje delajo.

Vedno bi moralo biti dovoljeno, da imamo občasno slab delovni dan. Nihče ne more biti srečen nenehno, prav tako ni mogoče ustvariti tako popolnih podjetij, kjer bi bil vsak dan noro srečen za vsakega. Verjetno to niti ne bi bilo spodbudno za razvoj.

In tudi kot posameznik imaš pri tem svojo vlogo. Če se ti zdi, da imaš veliko slabih delovnih dni, se z njimi ni treba kar sprijazniti. Možnosti je kar nekaj. Recimo lahko narediš kaj, da postaneš srečen pri trenutnem delu ali pa greš naprej in najdeš kaj boljšega.