Poznana situacija? Nepriljubljen šef. Zaposleni ga sovražijo in se nenehno pritožujejo nad njim. Skorajda ne pričnejo sestanka ali malice, da se ne bi pogovarjali, kako jim greni življenja. Še ob pivu steče beseda najprej o njem. Stokajo zaradi njegovega odnosa, njegove neumnosti, vmešavanja, tega, da je brez hrbtenice, celo njegov smisel za oblačenje je na udaru. In tega mu nikoli ne povejo. Med tem ko med seboj kritizirajo in tarnajo, on idiotsko nadaljuje s svojim običajnim obnašanjem, saj se mu še nihče ni pritožil. Mogoče tudi to ne bi delovalo, saj je nepoboljšljiv. Ampak nekaj zagotovo velja; pritoževanje čez njega, čeprav je mogoče nekoliko zabavno, ne izboljša stanja, niti malo.
Petra Božič Blagajac
Kronično pritoževanje, upravičeno ali ne, v podjetju oziroma pri delu kjerkoli ne pelje v pravo smer. V bistvu lahko povzroči, da oddelek, ekipa ali pa kar celo podjetje predstavlja zelo neprijetno delovno okolje.
Zakaj nenehno pritoževanje ni dobro?
Ker stanje izgleda slabše, kot je v resnici…
Ko se ljudje pritožujejo, se usmerijo samo na to, kar je narobe. Stvari so v podjetju lahko večinoma dobre, toda tisti, ki se pritožujejo, govorijo samo o problemih, nevšečnostih in težavah.
Če je recimo dobrih 80% stvari in 20% slabih, večino časa pa preživiš v razmišljanju in pogovoru o slednjih, bo situacija izgledala veliko slabše, kot je v resnici.
Ker postane navada…
Bolj ko se pritožuješ, lažje gre od rok. Na koncu je vse slabo, vsaka situacija je problem, vsak sodelavec je idiot in nič ni dobro.
Bolj ko si usmerjen na negativno, težje bo preklopiti na pozitivno razmišljanje.
Ker dobiš to, na kar si usmerjen…
To, kar verjameš, vpliva na percepcijo vsega okoli tebe. Zato nenehno pritoževanje pripomore k temu, da vidiš vse v negativni luči, saj podzavestne misli ustvarjajo nova opažanja v skladu s tvojim razmišljanjem.
Ker vodi do tekmovanja za najhujšega pritoževalca…
Pritoževanje lahko gre nekako takole: “Zadnjič je prišel šef do mene 5 minut, preden sem šel domov in mi rekel, da naj zanj zaključim dva velika projekta. Ostati sem moral dve uri in sem zamudil nogometno tekmo.”
Kaj pa to? “Šef mi je rekel, da moram delati ta in naslednji vikend.”
“To ni nič, moj šef je rekel….”
Takšna interakcija nagrajuje osebo z najslabšo zgodbo, takšno, ki se lahko najbolj pritoži.
Ker so ljudje zaradi tega potrti…
Nenehno pritoževanje povzroči, da vidiš podjetje v slabši luči, kot je v resnici. In ker nenehno poslušaš zgodbe, kako slabo je stanje in kako je vedno slabše, to uničuje tvoje upanje, da se bodo stvari obrnile na bolje.
To pa povzroči, da ljudje manj verjetno naredijo kaj v smeri, da bi izboljšali svojo situacijo, saj mislijo, da je vsako takšno dejanje obsojeno na neuspeh.
Ker ubija inovativnost…
Ko se stanje zdi brezupno, ljudje postanejo manj ustvarjalni in inovativni. V čem je smisel novih idej in njihovega izvajanja; saj tako ali tako ne bo delovalo. Kronični pritoževalci pa so tudi prvi, ki uničijo vsako novo idejo.
Ker daje prednost negativnim ljudem…
Status med pritoževalci si pridobiš tako, da si najbolj negativen. Da si tisti, ki vidi vse v najbolj negativni luči.
Vsak poskus biti pozitiven ali vesel ustavijo in optimiste obtožijo, da so naivni in nerealni.
Ker spodbuja slabe odnose…
Ljudje, ki se skupaj pritožujejo, se združijo proti svetu in lahko na osnovi tega zgradijo močne medsebojne odnose. Toda ti odnosi temeljijo predvsem na negativnih izkušnjah. To pa ni zdravo.
To pomeni tudi, da si lahko del te skupine samo, če se vedno znova pritožuješ, kar te potegne še globlje v pritoževalsko razmišljanje.
Ker ustvarja klike…
Biti pozitiven, optimističen in naklonjen te naredi bolj odprtega do drugih, ne glede na to kdo so. Povezovanje s sodelavci postane preprosto.
Pritoževanje, po drugi strani, ljudi združuje v klike s svojimi so-pritoževalci, kjer so lahko kritični in nezaupljivi glede vseh ostalih.
Ker je pesimizem slab zate…
Raziskave v pozitivni psihologiji so pokazale, da imajo ljudje, ki vidijo svet v pozitivni luči, dolg seznam prednosti kot so, da živijo dlje, so bolj zdravi, imajo več prijateljev in boljše družabno življenje, v življenju bolj uživajo, pri delu so bolj uspešni.
Včasih mislimo, da imajo pesimisti in pritoževalci prednost, ker vidijo probleme prej, resnica pa je, da optimisti ne samo, da imajo boljša življenja, so tudi bolj uspešni, ker verjamejo, da bo to, kar delajo, delovalo.
Nenehno pritoževanje na delovnem mestu je strupeno. Lahko izčrpa srečo, motivacijo, ustvarjalnost in zabavo iz celotnega podjetja. Ne pomeni pa to, da se pri delu nikoli ne bi smeli pritoževati. Nasprotno; če vidiš problem, se pritoži tistemu, ki lahko nekaj naredi v zvezi s tem. Ali še bolje, sam predlagaj načrt. Izogniti pa se moramo, za vsako ceno, nenehnemu kritiziranju tarnanju, pritoževanju glede istih stvari, istim ljudem, na isti način, dan za dnem.
Kaj lahko naredimo, če vidimo, da nas vleče v takšno razmišljanje in obnašanje?
- Lahko se naučimo konstruktivnega pritoževanja. To pomeni, da se pritožimo tako, da se problem uredi, ne pa da ustvari še več pritoževanja. To vodi do sprememb, medtem ko nekonstruktivnost krepi “status quo”, saj zadržuje energijo, optimizem in prepričanje, da je sprememba možna in pozitivna.
- Lahko se naučimo ravnati s kroničnimi pritoževalci, ki jih srečamo na delu. Žal tradicionalne strategije, ko jih poskušaš razveseliti ali jim predlagati rešitve za njihove probleme ne delujejo, saj ne iščejo spodbud ali rešitev. Lahko pa prepoznamo, da je to, o čemer govorijo problem zanje in pokažemo empatijo.
- Lahko izuriš svojo sposobnost biti pozitiven. Kot lahko postane pritoževanje navada, sta lahko navadi tudi optimizem in hvaležnost.
