2021 je bilo leto iskanja ravnotežja med globalno pandemijo, usodnimi podnebnimi dogodki in vedno večjo politično napetostjo. To je bilo že drugo leto, ki je pustošilo po naših življenjih in še eno leto polno strahu; na eni strani pred izgubo služb in na drugi strani pred vedno večjimi podnebnimi spremembami. Globalno kolektivno zaupanje v vlado in medije je še vedno padalo.
Petra Božič Blagajac
Posledično Edelmanov Barometer zaupanja 2022, ki že več kot 20 let raziskuje, koliko ljudje zaupajo korporativnemu in vladnemu sektorju, medijem in nevladnim organizacijam ugotavlja, da je družba ujeta v začaran krog nezaupanja, ki ga podžigajo predvsem mediji in vlade.
Okoli 60% sodelujočih v raziskavi se nagiba k nezaupanju; in tako bo, dokler ne bodo videli dokazov, da je nekaj ali nekdo vreden zaupanja. Več kot 60% sodelujočih pa je tudi mnenja, da trenutno ljudje niso sposobni konstruktivnih in spoštljivih pogovorov o stvareh, pri katerih se ne strinjajo. Ko v družbi prevladuje nezaupanje, je sposobnost komuniciranja, debatiranja, sodelovanja zmanjšana.
Že četrto leto zapored je najbolj zaupanja vreden korporativni sektor (61% sodelujočih) oziroma »moj delodajalec«(77% sodelujočih). To v središče dogajanja močno postavlja odnose med delodajalcem in zaposlenimi. In če so lani sodelujoči bolj izražali pričakovanje, da korporativni sektor zapolni informacijsko praznino, so se letos želje povečale – podjetja se morajo aktivno vključiti v iskanje rešitev za izzive v družbi.
Več kot polovica sodelujočih je tudi izrazila namero, da bo svoje nakupne odločitve sprejemala na osnovi tega, za kar se zavzema znamka oziroma podjetje in kar 6 od 10 zaposlenih bo izbralo svojega delodajalca glede na njegove vrednote in prepričanja.
Visoka so tudi pričakovanja do vodij; da javno spregovorijo o družbenih in političnih izzivih. Vendar besede niso dovolj – 81% sodelujočih želi, da se vodje (predsedniki uprav in direktorji podjetij) aktivno vključijo v razpravo o javni politiki in povedo, kako dejansko rešujejo družbene probleme kot so podnebne spremembe, gospodarska neenakost, zaupanja vredne informacije, na novo postavljene sposobnosti zaposlenih, sistemske nepravičnosti in večji dostop do zdravstva.
Tista znana trditev ameriškega ekonomista in Nobelovega nagrajenca Miltona Friedmana »Business of business is business« ne drži več. Podjetja morajo narediti več glede svojega namena, se ukvarjati tudi z aktualnimi družbenimi izzivi, začenši pri sebi, se povezovati na nivoju nevladnih in vladnih institucij ter medijev, da pripravijo skupne podlage za razvoj, spodbujajo inovacije in imajo pozitiven vpliv. Prav tako pa je pomembno, da vodijo na osnovi zaupanja vrednih informacij in da odgovorno komunicirajo.
Korporativni sektor mora prevzeti vodilno vlogo pri prekinitvi cikla nezaupanja. To ljudje odločno pričakujejo in podjetja se morajo zavedati, da to ni muha enodnevnica.
Tokratni Barometer zaupanja pa je odkril tudi, da samo ena tretjina ljudi verjame, da lahko zaupa drugim. Strah pred lažnimi novicami še nikoli ni bil tako visok (76% je takšnih) in globalno skoraj polovica sodelujočih meni, da njihovim družinam v naslednjih petih letih ne bo boljše. Ugotavlja pa tudi, da je zaupanje v različne vire informacij še vedno nizko; tradicionalnim medijem recimo zaupa samo 57% ljudi, družabnim omrežjem samo 37%. Lažne informacije še vedno povzročajo veliko zaskrbljenost med ljudmi, saj se zavedajo, da jih lahko uporabijo proti njim kot orožje.
Tudi zato je ena ključnih nalog za prihodnost, da na novo zgradimo zaupanje in se premaknemo onstran kratkoročnega načina preživetja v zdravo, funkcionalno in stabilno družbo.
