Ko razmišljamo o prihodnosti dela, prve bojne linije zavzamejo nove tehnologije in pet generacij zaposlenih, ki jih najdemo v organizacijah in podjetjih. In prav povezovanje le teh bo rdeča nit nove, pete industrijske revolucije, ki bliskovito zavzema delovno okolje. Stisk roke med človeškim bitjem in strojem/robotom.
Petra Božič Blagajac
Neverjetni napredki v umetni inteligenci, robotiki, internetu stvari, avtonomnih vozilih, 3D tiskanju, virtualni realnosti, nanotehnologiji, biotehnologiji brišejo tradicionalne meje in ustvarjajo nove poslovne modele. Uber, Tesla, Airb’n’b, Alibaba, Google so samo nekatera multimilijardna podjetja, ki so nastala v zadnjih 12 letih. To je četrta industrijska revolucija, v kateri živimo, in ki v temeljih spreminja način, kako živimo, delamo in smo povezani med seboj.
- Spremembe so se pričele dogajati davnega 1870, s pojavom parnih strojev, ki so omogočili mehansko proizvodnjo in spodbudili prvo industrijsko revolucijo.
- Druga (tehnološka) industrijska revolucija, v obdobju med 1870 in pričetkom prve svetovne vojne, je prinesla masovno proizvodnjo s pomočjo električnih strojev.
- Tretja (digitalna) industrijska revolucija, od 1950 naprej, pomeni razširjenost računalnikov, mobilnih telefonov, interneta, digitalnih naprav, uporabo elektronike in informacijske tehnologije, s katero so nadgradili avtomatizacijo proizvodnje.
- Sedaj se nahajamo v obdobju četrte industrijske revolucije, za katero so značilni digitalizacija, robotizacija, pametne tovarne, poslovanje v oblaku in se pripravljamo na peto.
- Peta industrijska revolucija (Industrija 5.0), v duhu personalizacije, je usmerjena na močnejše in bolj kakovostno povezovanje avtomatizacije ter človeških možganov in čustvene inteligence.
Ljudje bomo zavzeli osrednji oder nove revolucije in stroji bodo (ponovno) služili nam.
Premik iz četrte v peto industrijsko revolucijo bo namenil več poudarka človeškemu delu proizvodnje, združil bo najboljše iz obeh svetov; ljudi in strojev, ter prinesel tudi večjo produktivnost. Monotone, ponavljajoče se naloge bodo »v rokah« mehanike, ljudje pa se bodo prepustili ustvarjalni strani posla. To jim bo omogočalo več odgovornosti in povečan nadzor nad sistemom, s tem pa možnost, da dvignejo kakovost proizvodnje. Nano hitro procesiranje in dozdevno neskončni spomin, roboti, droni, avtonomna vozila in drugi stroji nas bodo osvobodili od dolgočasnosti vsakdanjega življenja in dela ter našim umom omogočili, da se povzpnejo v nove višine.
Želja po masovni personalizaciji oblikuje psihološko in kulturno gonilo industrije 5.0.
Ljudje si želimo izstopati, biti unikatni, se izražati in pri tem imeti podporo trga. Točno to bo ponujala industrija 5.0 – možnost, da se ljudje skozi personalizirane izdelke izrazimo kot posamezniki. Vsi, tudi tisti z bolj skromnimi prihodki. Takšne izdelke lahko naredi samo vključenost človeka.
Ko bomo ljudem ponovno namenili osrednje mesto v industrijski proizvodnji, bo industrija 5.0 kupcem ponudila izdelke, ki si jih zares želijo, in ki nosijo znak človeške skrbi, človeškega dotika. Zaposlenim pa bo nudila delo, ki bo imelo več smisla in pomena.
In ne nazadnje personalizacija daje tudi občutek luksuza. Čeprav industrija 5.0 prinaša vrnitev v stare čase, tudi tiste pred industrializacijo, ko je nekdo mesece dolgo pletel ali rezbaril darilo, ki je bilo narejeno čisto in samo po meri prejemnika, saj ga je tisti, ki ga je naredil, poznal osebno in zato vedel, kaj točno si želi in potrebuje. In v tem leži prihodnost.
Pet generacij v delovnem okolju ustvarja precej nepredvidljivih situacij.
Starejše generacije so tekom let dajale poudarek razvijanju komunikacijskih in jezikovnih veščin, veščin vplivanja in čustvene empatije. Te t.i. mehke veščine so razvijali leta in leta na sestankih, skupnih vožnjah na delo, socializiranju po službi. Nove generacije pa so zrasle pred ekrani in blestijo v tehnoloških veščinah kot je uporaba aplikacij, interneta, življenje so si uredili tako, da jim je kar najbolj udobno (npr. avtomatizirali so vsakdanje ponavljajoče se naloge v zasebnem življenju in to prenašajo tudi na delovno življenje). Tudi v povezovanju vseh generacij leži delček pete industrijske revolucije, v čarobnem miksu voditeljskih sposobnosti starejših in tehnoloških veščin mlajših generacij, ki bo omogočil napredek ekip in organizacij.
Ljudje in stroji bomo torej v prihodnosti sodelovali vedno bolj tesno. In že sedaj je čas, da razmislimo o tej prihodnosti in kako se najbolje pripraviti za izzive, ki prihajajo in bodo spremenili človeško raso še bolj kot četrta industrijska revolucija. Ljudje mogoče ne bomo več sposobni do potankosti razumeti algoritmov, ki bodo poganjali stroje okoli nas, toda naša čustvena inteligenca, sposobnost povezovanja, izkušenj in tistega človeškega dotika mehkih veščin, nas bo postavilo v položaj, ko bomo lahko, skupaj s stroji, postavljali pravila življenja.
Potrebno bo obuditi usmerjenost na tiste veščine, s katerimi bo človek iz tehnologije potegnil kar največ. V oblikovanje družbe, ki bo podpirala industrijo 5.0, se usmerja Japonska, kot ena od prvih držav, ki se s tem sploh ukvarja. To bo super pametna družba, kjer se bodo internet stvari, umetna inteligenca in roboti zlili v vsako industrijo in v vse segmente družbe. Upajo, da bo ta informacijska revolucija lahko rešila probleme, ki trenutno izgledajo nerešljivi, in naredila življenje bolj udobno in trajnostno. Japonsko ministrstvo za izobraževanje, kulturo, šport, znanost in tehnolgoijo temeljito razmišlja o tem, kako prilagoditi izobraževalni sistem potrebam in vrednotam družbe 5.0, od osnovnih šol naprej. Skupaj s strokovnjaki odkrivajo, da je ključ do tega, da mlade pripravijo na hitre tehnološke spremembe, usmerjenost na prednosti človeka. “V obdobju Googla si ljudje več ne zapomnijo vsakega podatka in dejstva. Veliko nalog najbolje opravijo računalniki. Zato je potrebno dati poudarek človeškim veščinam kot so komuniciranje, vodenje, vzdržljivost, radovednost, razumevanje in bralne veščine.”
Organizacije, ki bodo izkoristile nove tehnologije in hkrati ustvarjala priložnosti za svoje ljudi, bodo pisale resnične zgodbe o uspehu.
In v takšnem svetu bo sreča pri delu še kako pomembna. Srečni pri delu bodo lahko ustvarjali personalizirane izdelke, lažje bodo razumeli ljudi, bodo bolj odprti, ustvarjalni, v svojem delu bodo našli smisel, pa tudi bolje bodo komunicirali, bodo boljši vodje, prilagodljivi in vzdržljivi. Prihodnost res pripada srečnim.
