Poletne počitnice se končujejo. Življenje se počasi vrača na ustaljene tire, mi pa smo polni novih izkušenj, idej, razmišljanj in ne nazadnje smo si nabrali energijo, da se podamo naproti novim izzivom. Da bo čarobno razpoloženje trajalo dlje je dobro, da se pripravimo na vrnitev v službo.
Petra Božič Blagajac
- Naredimo si načrt in prvi dan poskušamo imeti čim bolj odprt urnik, brez sestankov in tesnih rokov; tako bo vrnitev bolj prijazna.
- Pričnimo s preprostimi nalogami. Zahtevne projekte še pustimo na miru kak dan ali dva. Ko bomo utečeni, pa pogumno naprej.
- Vzemimo si nekaj minut in pospravimo svoj delovni prostor (pregledamo dokumente, pošto, post it listke z obvestili, ki so se mogoče nabrali na mizi), se organiziramo in znebimo nepotrebnega.
- Ko se vrnemo na delo, nas običajno čaka veliko elektronskih sporočil, neodgovorjenih telefonskih klicev, odločitev, ki jih je potrebno sprejeti takoj, saj so postale nujne, ali nalog, ki preprosto niso bile opravljene. Ni za pričakovati, da bomo na zeleni veji že prvi dan. Dovolimo si biti v zaostanku in se počasi vrnimo nazaj.
- Preden pa se lotimo tega, je pomembno, da dobimo veliko sliko o tem, kaj se je dogajalo, ko smo bili odsotni; sploh, če se je zgodilo kaj velikega ali je prišlo do kakšne spremembe. Udeležimo se kolegija, rednega tedenskega sestanka, kave s sodelavci, z vodjo.
- Ob vrnitvi nas bo verjetno čakalo precej motenj. Sodelavci nas bodo spraševali, kako je bilo, družabna omrežja in novice v medijih bodo dajali občutek, da smo izgubili stik z življenjem. To je samo scenarij, ki smo ga ustvarili v svojih mislih. Klepetanje v družabnih omrežjih prestavimo na prosti čas, pregledovanje starih medijskih objav je bolj ali manj izguba časa, fotografije iz dopuste pokažimo med malico. Fokusirajmo se na delo.
- V dneh po dopustu je pomembno, da znamo in si upamo prositi za pomoč sodelavce ali vodjo, če je to potrebno. Doseganje ciljev podjetja je skupna odgovornost in če ne zmoremo prispevati to, kar bi morali, je naša odgovornost, da prosimo za pomoč.
- Običajno nas, ko se vrnemo iz dopusta, kar nekako zamika, da bi delali dlje; tako bi lažje nadomestili zamujeno oziroma bi hitro uredili vse, kar se je nakopičilo. To ni pametna poteza. Dovolimo si biti v zaostanku, delajmo po normalnem urniku in si privoščimo življenje izven službe. In brez občutka krivde; dopust ne pomeni, da smo sedaj kaznovani in moramo več delati.
Pa še nekaj: če je možno, si privoščimo vmesni dan med vrnitvijo domov in ponovnim pričetkom dela. Ta dan uporabimo za to, da smo preprosto doma; operemo perilo, nakupimo hrano, načrtujemo teden, ki je pred nami, se navadimo na domače okolje. Nič glamuroznega, pa vendar pomaga, da je vrnitev manj stresna.
Pripravimo se. Pogledamo, kaj nas čaka prvi dan, da se izognemo večjim presenečenjem. Če odkrijemo kaj nepričakovanega, imamo nekaj časa, da razmislimo o najboljši rešitvi.
In pojdimo spat bolj zgodaj, zjutraj pa se zbudimo malo prej. To bo olajšalo plaz dela, ki ga lahko pričakujemo in nam dalo začetno prednost ob vrnitvi.
Kaj pa, ko se iz dopusta vrnejo sodelavci?
Ko se vrnemo iz dopusta, smo bolj sproščeni in srečni. Zato sodelavcem omogočimo, da ostanejo v tem razpoloženju. Pridružimo se njihovemu navdušenju; tudi mi smo načeloma preživeli prijeten dopust ali pa nas to še čaka.
- Dajmo jim čas, da se ponovno »vklopijo« v dogajanje. Ne založimo jih takoj z novimi nalogami. Ne okužimo jih s stresom.
- Raje sedimo z njimi, jih povprašamo, kako so se imeli in na kratko predstavimo, kaj se je dogajalo medtem, ko jih ni bilo.
- Ponudimo jim pomoč. Verjetno jih čaka kar nekaj stvari, ki so se nakopičile med tem, ko jih ni bilo, in pomoč bo več kot dobrodošla.
- Vsekakor pa jim ne nabijamo krivde – to je takrat, ko jim damo vedeti, na tak ali drugačen način, da je zato, ker so bili na dopustu, naše podjetje, ekipa, projekt v zaostanku. In takšno obnašanje začinimo še z nekaj ščepci drame. Vsi potrebujemo dopust! In če so sodelavci uživali in se vrnili navdušeni, polni energije, bomo z njihovim zagonom kmalu nadoknadili morebiten zaostanek.
V samem bistvu pa nekaj ne »štima« pri splošno razširjenem razmišljanju, da delo izčrpa našo energijo in da nas lahko napolnijo (le) vikendi in dopust. Če se vsak delovni teden zaključi tako, da »dihamo na škrge« in komaj čakamo petkovo popoldne, ko se končno lahko sprostimo, bo treba nekaj spremeniti. V takem primeru nas verjetno v nedeljo zvečer pričaka »knedl v želodcu« in se zdi ponedeljkovo jutro prava nočna mora, sploh, če je to ponedeljek po dopustu.
Če večina ljudi razmišlja tako, to še ne pomeni, da moramo tudi mi. Prihodnost pripada srečnim (pri delu); tistim, ki imamo radi svoje delo in ljudi, s katerimi delamo, skupaj naredimo velike stvari, si pomagamo, smo ekipa in nas navdihuje ter daje energijo.
Ultimativni nasvet, kako premagati podopustniško depresijo je: imej rad svoje delo in ljudi, s katerimi delaš.
