Odkar je Paleta znanj partner danskega podjetja Woohoo Inc., vodilnih svetovno priznanih strokovnjakov na področju delovne sreče, skoraj ne mine teden, ko ne bi pregledali kaj iz njihove bogate zakladnice znanja. Izkušnje, ki jih delijo, so vredne veliko. Še posebej, kadar se z izzivom, kako pojasniti delovno srečo, srečuješ v okolju, kjer je tema še precej velika neznanka.
Maja Lončar
Kar se dogaja njim, se dogaja tudi nama. Velikokrat pojasnjujeva, kaj delovna sreča sploh je, v čem se razlikuje od zadovoljstva in zakaj je koristna in dobrodošla tako posamezniku kot organizaciji. In da, tudi mi dve se srečujeva s tem, da ljudje preprosto odmahnejo z roko in koncept delovne sreče že v kali zatrejo. Bodisi v njem ne vidijo smisla, se jim zdi brezvezen in nedosegljiv, bodisi ne želijo o njem razmišljati, nimajo volje za spremembe in ne želje po novih znanjih. Ali pa bi želeli biti delovno srečni, pa so napačno prepričani, da je delovna sreča samo iluzija in niso pripravljeni narediti ničesar, da bi se kaj spremenilo. Prav udobno so nameščeni v svoji coni udobja (da, tudi slabo udobje je udobje), kjer se igrajo s svojim življenjem in celo z življenjem drugih. Svojih sodelavcev, zaposlenih, partnerjev, otrok.
Pa vendar, kot smo že kdaj zapisali, delovna sreča ni loterija, je način življenja, je prihodnost dela in do nje je upravičen in si jo zasluži vsak posameznik.
Povzeto po izkušnjah naših partnerjev, v kombinaciji z našimi razmišljanji, smo tokrat pripravili listo nekaj najpogostejših zmot o delovni sreči. Upamo, da vas »kontre« podprejo v vašem prizadevanju za spremembo.
20 zmot (in resnic) o delovni sreči:
1. Delovne sreče ne moreš definirati, zato je nima smisla poskušati doseči.
No, ne bo držalo. Znanstvenih definicij je dovolj. Tudi naša Petra jo je v prvem adventnem blogu »Kaj je delovna sreča?« prav lepo opisala, pojasnila in definirala. Možnost določanja je seveda tudi stvar vsakega posameznika in prav je tako. Tako, kot si določite, kaj je za vas lep dan ali dober življenjski sopotnik, si dajte definirati še to, da vam je ne bodo drugi. Kot so vam (nam) že veliko drugega.
2. Delovne sreče ne moreš izmeriti.
Ne bo držalo. Kako da ne? Preprosto vprašaš. Kot vprašaš prijatelja, ali je srečno zaljubljen ali ne. Odgovor je precej preprost. Ali si ali nisi. Zaljubljen, srečen pri delu… Lahko tudi oceniš stopnjo delovne sreče na lestvici od 1-10. Kakšen je tvoj rezultat?
3. Ne vemo, kaj ljudi dela srečne na delovnem mestu.
Ne drži. Zelo dobro vemo. Veliko raziskav je bilo opravljenih, ki nam dajejo odlične in kredibilne informacije o tem, zakaj in kdaj so ljudje srečni pri delu. Vemo, da so ključni dejavniki doseganja na primer način vodenja, odnos vodje in dobri sodelavci, vedenje, da tvoje delo nekaj pomeni, avtonomija pri delu, razvoj spretnosti…
4. Ljudje ne vedo, kaj jih dela srečne pri delu.
Argument do neke mere celo drži. Po raziskavah sodeč, je to posledica predvsem privzgojenih vzorcev in prevzetih prepričanj, ki izhajajo iz družbene in ekonomske naravnanosti v kulturo dela, ki kot edino vrednoto časti rezultat ali delo samo. Zato se izobražujte in ozaveščajte sebe in zaposlene o pomembnosti le te.
5. Vsak je drugačen, zato ne moremo narediti vseh srečnih.
Res je. Zato se je potrebno potruditi in spoznati svoje zaposlene in njihove potrebe zadovoljiti. Tako, kot zadovoljuješ različne potrebe svojih strank. Naj bodo zaposleni tvoja najpomembnejša stranka.
6. Če imaš rad svojo službo in jo boš izgubil, boš zelo žalosten.
Drži. In zato ne boš izbral tega, kar imaš rad? Torej je boljše, da si nesrečen pri delu, da ne boš preveč žalosten, ko je ne boš več imel? A partnerja si si tudi izbral v skladu s to filozofijo? Samo vprašamo.
7. Siliti ljudi k doseganju delovne sreče je napaka.
Drži. Siliti nekoga k nečemu je vedno narobe. Ustvarjati okolje, kjer bodo ljudje radi delali, pa nikoli.
8. Fokus na delovno srečo te dela nesrečnega.
Delno drži. Ampak samo kadar se sekiraš, zakaj nisi srečen pri delu. In igraš žrtev. Namesto tega se fokusiraj na to, da je lahko bolje in kako boš do tja prišel. Nato naredi nekaj, da jo dosežeš. Z majhnimi koraki se daleč pride.
9. Delovna sreča je zasebna stvar, ki se nikogar ne tiče.
Ne drži. Razen, če si sam na tem planetu? Kadar nisi srečen, delaš slabše, svojo slabo energijo pa širiš med druge, ki jim tako jemlješ prostor in čas za bolj srečno življenje. In to ni zasebna stvar.
10. Imam pravico biti nesrečen pri delu.
Drži. Ampak zakaj bi bil? A ni lepše živeti, če greš z nasmehom na delo in se imaš preprosto »fajn«. Če sem »šef«, te imam zaradi tega tudi pravico odpustiti? Zapomni si, da lahko samo ena taka oseba mentalno »pokopa« celotno ekipo, brez da bi mignila s prstom.
