Delovna sreča se prične na vrhu. To je eden od temeljev srečnih podjetij. Prične se z direktorjem, ki pristno skrbi za zaposlene. Tisti, ki mu je mar samo za dobiček, ustvarja strah, frustracijo in stres.
Petra Božič Blagajac
V vsaki organizaciji, kjer imajo ljudje radi svoje delo, najdemo direktorje in vodje, ki postavljajo srečo zaposlenih med najpomembnejše strateške prioritete in v skladu s tem tudi delujejo. Eden priljubljenih zgledov je nekdanji predsednik uprave Southwest Airlines Herb Kelleher. Večkrat je v svojih govorih in intervjujih izpostavil izkušnjo iz časa študija. »Profesorji so radi postavili vprašanje, koga postaviti na prvo mesto – zaposlene, stranke ali delničarje? Moj odgovor je bil preprost. Na prvem mestu so zaposleni. Če se do njih obnašaš temu primerno, bodo tudi oni lepo ravnali s tvojimi strankami, stranke se bodo vrnile in to bo osrečilo vlagatelje. Na koncu koncev torej vsi delamo za dobro le teh.« Delovna sreča torej pomembno prispeva k uspešnosti podjetja.
Kaj pa lahko vodje naredijo v vsakdanjem življenju, da bo podjetje bolj srečno?
V nadaljevanju navajamo nekaj dobrih primerov iz življenja v podjetjih po svetu.
Redna kosila z zaposlenimi
Direktor velikega turškega podjetja že dolga leta vsak mesec kósi z desetimi naključno izbranimi zaposlenimi. Med prijetnim druženjem ob hrani vsak dobi priložnost, da direktorju postavi katerokoli vprašanje, izrazi svojo skrb, predstavi idejo, se pritoži. Med takšnim neformalnim srečanjem zaposleni dobijo tudi občutek, kakšen je direktor kot oseba.
Naključna prijazna dejanja
Nekateri direktorji radi presenečajo in razveseljujejo svoje zaposlene z majhnimi naključnimi prijaznimi dejanji. Direktor nekega islandskega podjetja se je nekega dne odločil, da bo za svoje ljudi pripravil sveže palačinke in vaflje. In pri tem se je zelo zabaval; sploh, ko je opazoval reakcije sodelavcev. Nič ni bilo napovedano, samo pojavili so se na hodniku in ljudi prijetno presenetili.
Praznovanje dosežkov
Danska vladna agencija z 200 zaposlenimi ima vsak mesec poseben sestanek; ob zajtrku si izmenjajo pomembne informacije. In na tem sestanku njihova direktorica vedno predstavi dva ali tri uspešne projekte, ki so jih izvedli v času od zadnjega srečanja. Izpostavi, kako so to naredili in javno pohvali tiste, ki so pri tem sodelovali.
Spodbujanje slabih novic
Nek direktor stremi k temu, da izve vse slabe novice takoj, ko je to možno. Zaveda se, da se slabe stvari dogajajo, ve pa tudi, da se nekateri zaposleni bojijo ukrepov, ki bi lahko sledili, ko bi neposredno sporočili, da so zamudili rok ali da so razočarali stranko.
Sebe in svoje vodje je usposobil, da vedno sprejmejo slabe novice z nasmehom in frazo kot: »Hvala, da si mi to povedal.« Na ta način se hitro seznani s slabimi novicami in se lahko z njimi ukvarja, preden se spremenijo v katastrofo.
Srečanje z novimi zaposlenimi
V nekem hitro rastočem podjetju je navada, da direktor enkrat mesečno pri sebi doma pripravi popoldansko čajanko za vse novo zaposlene tistega meseca. To je popolnoma neformalno srečanje, ki služi temu, da spozna vse nove ljudi in dobi občutek, kdo so. Hkrati se z njimi pogovori o zgodovini podjetja, poslanstvu, viziji in jim tako na prijeten način približa vrednote in namen podjetja.
Reševanje problemov
Južnoafriška agencija za družbena omrežja spodbuja zaposlene, da izpostavijo izzive, ki jih opazijo oziroma se srečajo z njimi in z njimi pritegnejo pozornost vodstvene ekipe. Zaposleni dobijo glas in zagotovilo, da bo vodstvo v roku dveh tednov nekaj naredilo s tem.
Čas za družino
Ameriški podpredsednik Joe Biden je leta 2014 svojim zaposlenim poslal pismo, v katerem je poudaril, da je v redu, če dajejo prednost pomembnim družinskim dogodkom pred delom. S tem je pokazal svoje spoštovanje do osebja in prispeval k njihovi delovni sreči (in večji produktivnosti).
Pozdrav za dobro jutro
Dve vodji pri nekem danskem podjetju sta želeli narediti nekaj prijetnega za svoje zaposlene. Zgodnjega ponedeljkovega jutra sta jih pričakali na vhodu in vsakega pozdravili z veselim »dobro jutro« in z zajtrkom.
Praznovanje napak
V nekem podjetju so prestrašeni zaposleni povedali direktorju, da se je sesula njihova spletna stran. Večino prodaje so naredili preko spleta in čas, ko stran ni delovala, so lahko merili v stroških po nekaj tisoč dolarjev na uro.
Ko je direktor izvedel, kaj se je zgodilo, in da je napako povzročil John iz službe za informacijsko tehnologijo, se je odpravil k njemu. Ko je vstopil v pisarno, so vsi utihnili, saj so približno vedeli, kaj se bo zgodilo in da ne bo prijetno. Direktor je stopil do Johna in mu rekel, da se želi zahvaliti, da je našel to pomanjkljivost v sistemu: »Zahvaljujoč tvojemu delu se lahko iz tega učimo in popravimo sistem tako, da se to v prihodnosti ne bo več zgodilo. Dobro opravljeno.« In potem je zapustil vidno zbeganega Johna in presenečene sodelavce. Ta napaka se ni ponovila nikoli več.
Večinoma zaposleni, ki dobro delajo, redko slišijo pohvalo, tisti, ki naredijo napako, pa so takoj kaznovani. Vendar, ko lahko odkrito priznamo, da smo nekaj zamočili, brez da bi se bali ukrepov, bomo bolj verjetno priznali napake in se iz njih učili. Zato bi moralo vodstvo omogočati, da zaposleni “praznujejo” napake.
Sprehod po podjetju in pogovor z zaposlenimi (poznano tudi kot Management by walking around)
Nekega dne se je v eni od IKEA trgovin res veliko dogajalo. Ob celodnevnem sestanku vseh evropskih vodij jih je obiskal tudi ustanovitelj Ingvar Kamprad. Zaposleni so bili zaradi vsega tega dodatno obremenjeni.
Vodje so s svojim delom zaključili ob 18h in Ingvar se je odpravil na sprehod skozi trgovino in pozdravil vsakega zaposlenega. Pristopil je k dvema zaposlenima, ki sta se pogovarjala, ju vprašal, o čem teče beseda in ju objel. To kaže na pristno zanimanje za zaposlene in ker je tudi sam očitno srečen, se tega ne boji pokazati. Različne študije pravijo, da so čustva nalezljiva, in da vodje lahko širijo srečo preprosto tako, da so srečni tudi sami.
Vodje igrajo pomembno vlogo pri nastanku in razvoju srečnih podjetij. Strategije, načrte, cilje in vrednote postavljajo tako, da imajo pri tem v mislih dobro počutje zaposlenih. To pa počnejo tudi z majhnimi vsakdanjimi osebnimi dejanji, s katerimi pokažejo, da jim je zares mar za njihove ljudi, ko gradijo odnose z zaposlenimi in jim omogočijo, da jih vidijo kot resnična človeška bitja.
