Liza je vedno zaostajala z delom. Vsako jutro se je zbudila napeta zaradi vsega, kar jo je čakalo. Vsak večer je še doma razmišljala, kaj vse naredila. Liza je 36-letna vodja projektov v IT podjetju. Posel hitro raste in treba je iti v korak z zahtevami trga. Liza je čutila, da mora »teči« res hitro, da bo njeno podjetje raslo in se razvijalo.
Petra Božič Blagajac
V pomoč si je poiskala nekaj orodij za boljšo produktivnost. Z novimi načini spremljanja časa, izboljšanimi seznami nalog (to-do list) in postavljanjem prioritet pri delu, je opazila, da naredi več. Toda še vedno je čutila, da bi lahko bilo boljše.
In potem je prišlo spoznanje: nekaterih stvari, ki jih je delala, ni marala. Na splošno je uživala v svojem delu, še posebej je rada pomagala ljudem načrtovati projekte, rada jim je svetovala, kako jih uspešno izpeljati. Manj zabavne pa so bile naloge administrativnega pridiha kot npr. spremljanje napredka, posodabljanje statistik, pisanje poročil, ki jih ni bilo malo. Z nadrejenim se je pogovorila o svojih ugotovitvah in odločili so se, da bodo te naloge dodelili eni od tajnic v podjetju. Tako je Liza pridobila nekaj časa, da je lahko več delala na tem, v čemer je uživala. Postala je bolj srečna pri delu. In njena produktivnost je narasla. Imela je energijo, da se poveže z njenimi ljudmi in z ustvarjalnostjo, da poišče in izvede nove ideje. Namesto v stresu, je bila optimistčna in pozitivna.
Njena orodja dvigovanja produktivnosti so nedvomno pomagala, da je naredila več, toda spodbuda, ki jo je dobila, ko je njena delovna sreča narasla, je pripomogla še bolj. Sedaj dela manj časa in naredi veliko več. Najbolj pomembno pa je, da bolj uživa v delu.
Produktivnost temelji na tem, da delaš to, kar imaš rad.
Najbolj učinkovit način za povečanje produktivnosti je delovna sreča. Ni sistema, orodja ali metodologije, ki bi premagal spodbudo, ki jo dobiš, ko resnično uživaš pri svojem delu.
Zakaj je delovna sreča najpomembnejša spodbuda za produktivnost?
- Srečni ljudje bolje sodelujejo z drugimi. Imajo boljše odnose s sodelavci, so bolj zabavni, imajo bolj srečne stranke in več prodajo.
- Srečni ljudje so bolj ustvarjalni. Če tvoja produktivnost pomeni ustvarjanje novih idej, moraš biti srečen pri delu.
- Srečni ljudje rešujejo probleme, namesto da bi se pritoževali. Pravijo, da če ne maraš svojega dela, bo vsaka krtina izgledala kot gora.
- Srečni ljudje imajo več energije. Tudi zato so bolj učinkoviti pri vsem, kar delajo.
- Srečni ljudje so bolj optimistični, pozitivni in kot taki so, po raziskavah sodeč, bolj uspešni in produktivni. Kot pravi stari rek – če verjameš, da zmoreš ali da ne zmoreš, vedno imaš prav.
- Srečni ljudje so bolj motivirani. Nizka motivacija pomeni nizko produtkivnost. Edini zanesljiv način, da si motiviran za delo je, da si srečen in imaš rad, kar delaš.
- Srečni ljudje so manj bolni. Bolezen je ubijalec produktivnosti in če ne maraš svojega dela, si bolj nagnjen k dolgi listi bolezni kot so čir, rak in diabetes. Bolj si nagnjen k stresu in izgorelosti na delovnem mestu.
- Srečni ljudje se hitreje učijo. Ko si srečen in sproščen, si bolj odprt za nove stvari in posledično za povečanje produtivnosti.
- Srečni ljudje manj skrbijo glede svojih napak in jih posledično tudi manj naredijo. Ko si srečen pri delu, občasne napake ne motijo. Pobereš se, se naučiš iz njih in greš naprej. Tudi ni težko priznati , da si zamočil, preprosto prevzameš odgovornost, se opravičiš in popraviš. Ta sproščen odnos pomeni manj napak in bolj verjetno učenje iz njih.
- Srečni ljudje se boljše odločajo. Nesrečni so nenehno v kriznem načinu delovanja. Njihov fokus se zoži, izgubijo veliko sliko, vklopi se preživetveni nagon, njihove odločitve so kratkoročnega značaja.
Delovna sreča in produktivnost sta nedvomno močno povezani. Ali te to, da si produktiven naredi srečnega? Ali je to, da si srečen, razlog, da si bolj produktiven? Res je, deluje v obeh smereh. Vendar je povezava od delovne sreče do produktivnosti močnejša; to pomeni, da če želiš biti bolj produktiven, je najbolje, da najprej poskrbiš za svojo delovno srečo.
Prekomerno delo “ubija” zaposlene in s tem ne izboljša poslovnih rezultatov.
Ko nam primanjkuje nečesa, kar je pomembno za nas, postanemo v iskanju tega manj pazljivi, manj disciplinirani in sprejemamo slabe odločitve. Podobno se nam zgodi tudi pri pomanjkanju časa. Upravljanje z njim nam ne gre dobro od rok, saj bi radi naredili čim več in potem naša učinkovitost pade.
Vodje želijo, da zaposleni delajo veliko, da odgovarjajo na sporočila ob vsakem času in da z veseljem podarijo tudi svoje proste ure recimo ponoči, med vikendom ali med dopustom. Seveda brez pritoževanja. Prekomerno delo se prične na vrhu organizacijske piramide in se pomika navzdol.
Zakaj vodje nenehno ustvarjajo občutek pomanjkanja časa? Od zaposlenih leto za letom pričakujejo, da so bolj produktivni z malo ali celo brez dodatne podpore, usposabljanj ali virov, pričakujejo, da ekipa naredi več z istim številom zaposlenih. Podjetje raste, dobiva nove stranke, ekipa in viri pa ostajajo enaki. Organizacija odpušča, pričakuje pa, da zmanjšano število zaposlenih naredi isti obseg dela. Urniki so zapolnjeni s sestanki in roki, še preden se delovni teden sploh začne, brez možnosti, da se vključijo nepredvidene naloge. Znani scenariji? Nekateri vodje mislijo, da bodo zaposleni pod pritiskom delali bolj učinkovito in kreativno, toda resnica je nasprotna.
In zakaj večina ljudi to kar sprejema? Eno je nevednost, kaj vse lahko prinese prekomerno delo, drugi si pred posledicami zatiskajo oči, nekatere pa ženejo notranji motivi kot so ambicija, mačizem, pohlep, tesnoba, krivda, ponos, kratkoročne nagrade, želja, da pokažemo, da smo pomembni ali slabo razvit občutek dolžnosti. Delo pa je tudi manj stresno kot življenje doma. Za nekatere je lahko delo pribežališče, prostor, kjer se počutijo samozavestni in imajo lahko vse pod nadzorom.
Tisti, ki delajo npr. 55 ur na teden imajo kar za tretjino povečano tveganje za kap kot tisti, ki delajo 35 do 40 ur. In dodatne ure niti ne pomenijo, da boš naredil več.
