Četrta zaporedna anketa o dobrih delovnih dneh v Sloveniji, ki jo od leta 2019 naprej vsako leto izvaja Paleta Znanj – Ambasadorji delovne sreče, je letos pokazala, da Slovenci, kljub številnim globalnim izzivom preteklih let in kljub napovedi recesije, ostajamo na splošno srečni; tako meni kar skoraj 80% anketiranih. Še vedno pa smo bistveno manj srečni v delovnih okoljih, saj le slabih 50% anketiranih meni, da so le ta srečna. Največji »ubijalci« delovne sreče pa še zmeraj ostajajo prekomerno delo oz. preobremenjenost na delovnem mestu, slabo vzdušje in odnosi med sodelavci ter odnos vodje oziroma nadrejenega.
Maja Lončar in Petra Božič Blagajac
Rezultati so pokazali tudi, da smo se znebili strahu pred covidom oz. pred proti-koronskimi ukrepi, je pa letos med zaposlenimi anketiranimi zaznati povišan strah pred posledicami napovedane recesije (v 51%). Anketiranci tudi menijo, da njihova delovna okolja na recesijo niso najbolj pripravljena (20%) oziroma s tem, da bi bila, niso seznanjeni (54%). Sami pa na ta strah odgovarjajo tako, da se nanjo pripravljajo z več dela na sebi in s krepitvijo pozitivnega odnosa in razmišljanja (51%). Rezultati nakazujejo, da to prenašajo tudi v svoja delovna okolja, saj se je stopnja skupnega prizadevanja za dobro počutje in srečo v organizacijah v primerjavi s preteklim letom povišala za kar 31% in znaša dobrih 60%.
Sodelujoči v anketi so svojim delovnim okoljem podelili povprečno oceno 3,4, kar ostaja na stopnji lanskih rezultatov.
Prav tako na stopnjah lanskega leta ostajajo odnosi med sodelavci, z oceno 3,9, in odnosi z vodjo, z oceno 3,6.
Nekoliko se je, glede na lanske ugotovitve, povečal delež tistih, ki svojega delodajalca ne bi priporočili drugi osebi kot dobrega oziroma ne vedo, če bi ga; takšnih je bilo 44% (lani 42%).
»Podjetja in organizacije so se, zaradi vojne v Ukrajini in s tem z napovedjo energetske krize in gospodarske recesije, ponovno znašla pred izzivi in potrebna so nova prilagajanja. V času kriznih razmer so organizacije pogosto primarno usmerjene na finančne rezultate, da bi zagotovile določeno stabilnost, včasih celo preživetje, kar je seveda razumljivo. Ljudje pa so žal velikokrat v takih razmerah postavljeni na stranski tir in predstavljajo »samo« sredstvo za doseganje le-teh. Iz globalnih raziskav o uspešnosti podjetij v kriznih časih in iz prakse delovno srečnih organizacij širom sveta pa vemo, da je v takih časih še bolj potrebno ravnotežje obojega – odnosov in rezultatov, saj to bistveno prispeva tako k prilagodljivosti v času krize, kot k okrevanju po njej, « o situaciji v Sloveniji in v svetu pojasnjujeta Maja in Petra. »Spodbudno pa je, da je vedno več tistih, ki se zavedajo tega, kako pomembno je, da se zaposleni v svojem delovnem okolju počutijo dobro – da so spoštovani, varni, cenjeni,« dodajata mednarodno certificirani managerki delovne sreče in svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur.
Z anketo ugotavljata, da pri 64% sodelujočih nihče ne skrbi za dobro počutje zaposlenih oziroma sodelujoči ne vedo, če kdo skrbi. Tam, kjer pa je skrb prisotna, pa so sodelujoči najpogosteje (v 62%) navedli, da skrbijo vsi po malem; v lanskem letu je bil ta odstotek 31%. Povišal se je tudi odstotek tistih, ki so mnenja, da za dobro počutje skrbi kadrovska služba (iz lanskih 11% na letošnjih 29%) ter tistih, ki menijo, da za dobro počutje skrbijo vodje; tukaj beležimo porast iz lanskih 13% na letošnjih 29%. Prvič se je na lestvici pojavil tudi manager za delovno srečo (13%).
»Če bi na primer za finance, prodajo in nabavo v podjetjih v tako velikem deležu skrbeli vsi po malem, bi jih verjetno precej kar hitro zaključilo svojo poslovno pot. Podjetja in organizacije puščajo ob strani številne koristi, ki jih prinaša sistematično urejeno spodbudno delovno okolje, v katerem so zaposleni srečni in zadovoljni. Prav tako pa preobremenjenost in slabi odnosi negativno vplivajo na ljudi, saj smo priča vse večji izgorelosti med zaposlenimi, povečanim občutkom nespoštovanja, nepovezanosti in osamljenosti,« komentirata rezultate Maja in Petra.
Slabi odnosi in preobremenjenost ostajata največji oviri na poti do srečnejših delovnih okolij
Ni presenetljivo, da je ponovno na vrhu lestvice dejavnikov, ki najbolj vplivajo na slab delovni dan, »Preobremenjenost z delom«, kar v 42%. Dobra novica pa je, da je letos ta odstotek nižji, v lanski anketi je bilo takšnih 47%.
Ponovno pa sledijo dejavniki, povezani z odnosi v delovnem okolju. »Slabo/negativno vzdušje in odnosi med sodelavci (govorice, obrekovanje, podtikanja…)« v 34%, »Odnos vodje (nadrejenega)« v 29%, »Sodelavci, ki se nenehno pritožujejo« v 26% in »Premalo priznanj ali pohval za opravljeno delo« v 20%. Ti dejavniki ostajajo bolj ali manj na podobnem nivoju kot lani; nekoliko izboljšanja beležimo pri odnosu vodij (lani je bil to razlog za slabe delovne dni v 32%), poslabšanje pa zaznavamo na nivoju ekip.
V zgornjem delu lestvice sta se prvič, odkar smo leta 2019 pričeli izvajati to anketo, znašla kot pogosta vzroka slabih delovnih dni z 20% »Nezadovoljstvo s plačo in nadomestili« (lani 13%) ter »Nejasna vizija oz. neustrezno zastavljeni/neobstoječi cilji« (lani 14%). Oba vzroka sta, v primerjavi z rezultati ankete v obdobju 2020 in 2021, narasla za povprečno 7 odstotnih točk.
Letos pa je za 5 odstotnih točk narasel tudi vpliv neredne oziroma pomanjkljive povratne informacije na slab delovni dan (19%) in samo tretjina sodelujočih je dobila pohvalo v tednu izpolnjevanja ankete.
Se je pa iz zgornjega dela lestvice vzrokov za slab delovni dan poslovila »Zaskrbljenost zaradi negotovih/nepredvidenih razmer zaradi korona virusa«, ki je iz 22% v letu 2021 upadla na zgolj 5% v letu 2022. Sodelujoče pa precej bolj skrbi gospodarska recesija (51% sodelujočih). 54% anketiranih ne ve, ali je njihov delodajalec pripravljen na pričakovane recesijske razmere, kar 20% jih meni, da ni.
Slovenci ostajamo srečni
Kljub turbulentnim časom, ki so za nami, in kljub zaskrbljujočim napovedim o gospodarski recesiji v naši kratkoročni prihodnosti, ostajamo srečni. Tudi letos so namreč sodelujoči na vprašanje »Kako srečni ste v življenju nasploh?« v povprečju odgovorili z oceno 4 (78% je takšnih, ki so se odločili, da so srečni (58%) ali zelo srečni (20%)). In 85% vseh sodelujočih je na vprašanje »Radi opravljate svoje delo?« pritrdilo.
Rezultati ankete potrjujejo tudi ugotovitve znanstvenikov širom sveta, ki podpirajo številne koristi tistih, ki so srečni pri delu. Tako recimo 84% tistih, ki so na vprašanje »Kako srečni ste v življenju nasploh?« podali oceno 5 (Zelo sem srečen/srečna) ali oceno 4 (Sem srečen/srečna), rado opravlja svoje delo. Srečni in zelo srečni imajo večji odstotek dobrih delovnih dni (v 87% so ga imeli v tednu izpolnjevanja) in redkeje slabe (91% teh nima nikoli oz. skoraj nikoli slabega delovnega dne) ter svoje delovno okolje ocenjujejo z višjo povprečno oceno oz. 88% teh svoje delovno okolje označuje kot 4 – srečno ali 5 – zelo srečno.
Prav tako je med njimi 89% tistih, ki bi svojega delodajalca priporočili kot dobrega. Izkazujejo tudi višje ocene odnosov s sodelavci in vodji – v 83% z oceno 4 in 5 odnose s sodelavci in v 85% z oceno 4 ali 5 odnose z vodjo. Na delovnem mestu so pogosteje deležni priznanja za dobro opravljeno delo (90% ga je prejelo v tednu izpolnjevanja) in ga pogosteje tudi podajo.
Srečni anketiranci izražajo tudi manjšo skrb za ponovitev omejitev zaradi korona virusa in so manj zaskrbljeni zaradi napovedane gospodarske recesije. Med srečnimi je tudi precej več tistih, ki se na krizo pripravljajo/se bodo pripravljali z delom na sebi in krepitvijo pozitivne miselne naravnanosti – takih je 81%, medtem ko je med manj srečnimi takih le slabih 20%. Prav tako je med tistimi, ki so podali odgovor, da je njihov delodajalec pripravljen na recesijo kar 96% tistih, ki so v življenju na splošno srečni.
»Pogled v prihodnost dela kaže, da bo preobremenjenost z delom vedno bolj vplivala tudi na znamko delodajalca in posledično na to, da se bodo ljudje vedno bolj odločali za zaposlitev tam, kjer je delovno okolje posamezniku prijazno, spodbudno in kjer je njihovo delo spoštovano in cenjeno. Da bo prihodnost dela pozitivna, je potrebno opolnomočiti vodstva in zaposlene, da se lahko skupaj in usklajeno prilagajajo novim razmeram in potrebam. Predpogoj za to je vsekakor preskok v organizacijski miselnosti in posledično usmeritev v pozitivno organizacijsko kulturo, ki smisel dela in zaposlene postavlja na prvo mesto – kot najpomembnejši kapital in najpomembnejši strateški steber delovanja. S prenosom fokusa na ljudi, na smisel in na vseživljenjsko učenje organizacije krepijo svojo znamko, pridobivajo na konkurenčni prednosti in tržni vrednosti ter lažje zagotavljajo trajnostni razvoj in obstoj. Ko zmagate znotraj organizacije, je zunanja zmaga naravna in logična posledica dobrih odnosov, spodbudnega okolja, odprtega komuniciranja in pozitivne delovne izkušnje zaposlenih. Organizacija raste, ko rastejo ljudje,« zaključujeta Maja in Petra.
Tudi v globalni anketi o delovni sreči, ki jo je prav tako septembra izvajala globalna mreža strokovnjakov in praktikov Woohoo Unlimited, so se pokazali podobni rezultati. 71% sodelujočih je bilo mnenja, da so srečni oziroma zelo srečni v življenju, samo 46% pa jih je mnenja, da se tako počutijo tudi pri delu. 18% sodelujočih ima slab dan pri delu (skoraj) vsak dan. Tudi na globalnem nivoju najmočneje vpliva na slab delovni dan podobnih pet dejavnikov kot pri nas – preobremenjenost, negativno vzdušje in odnosi med sodelavci, dolgčas, ker se ne naučijo nič novega, zaposleni, ki se nenehno pritožujejo in odnosi z vodjo. Na dnu lestvice pa so se znašli bonitete na delovnem mestu kot npr. brezplačna pijača in hrana, dizajnersko opremljeni delovni prostori, povečanje plače, finančna nagrada in napredovanje.
