Veliko govorimo o milenijcih in generaciji Z – kako jih pritegniti, zaposliti in obdržati v organizaciji ali podjetju. Številne študije in strokovnjaki se ukvarjajo s tem, da bi našli čarobno formulo, s katero bi te mlade generacije (p)ostale srečne in zavzete. Kaj pa vedno več zaposlenih, ki se staramo in naši izzivi? Nekdanje norme niso več veljavne.
Petra Božič Blagajac
Po standardih, ki veljajo v poslovnem svetu, sodimo med starejše tisti, ki smo stari 45 ali več. In vemo, da za starejše zaposlene velja stereotip, da je zanje nesmiselno zapravljati denar za izobraževanje, saj se bodo kmalu upokojili, pa še njihovi možgani delajo počasneje. Res je, upokojili se bomo kmalu, čez 20 ali več let. In prepričanje, da se nehamo učiti, ko zaključimo s šolanjem, je zastarelo; proces učenja brezpogojno traja celo življenje. Zakaj bi torej morali stagnirati že sedaj? Ko smo najbolj željni novih znanj, saj vemo, kaj želimo v življenju početi, imamo izkušnje, bolje se poznamo in vemo, kaj potrebujemo, da bi dosegli naše cilje in čim bolj učinkovito pomagali doseči cilje naše organizacije, otroci so odrasli, časa imamo dovolj in kot pravijo smo na višku svojih moči?
Na obzorju je srebrni cunami.
Smo najhitreje rastoča skupina na trgu delovne sile in širom sveta prevzemamo organizacije kot “srebrni cunami”. Baby boom generacija tistih, ki so rojeni med in 1946 in 1964 je trenutno največja generacija v Sloveniji; po podatkih iz 2018 jih je preko 550.000. Sledimo generacija X, ki nas je več kot 450.000.
In kakšne so naše želje? Večinoma si želimo prilagodljivost, enake možnosti in boljši dostop do treninga in razvoja. Želimo več kot samo dobro plačilo za opravljeno delo. Želimo se počutiti potrebne in koristne za organizacijo, hkrati pa se, glede na to, koliko časa preživimo na delovnem mestu, želimo tudi zabavati. Iščemo globlji smisel v svojem delu in vpliv našega dela na napredek v družbi. Termin “starejši zaposleni” doživlja pomembno renesanso.
Veliko organizacij je nepripravljenih za to, kar se trenutno dogaja na trgu delovne sile in bo trend še kar nekaj časa. Za uspešno pot skozi “srebrni cunami” bo potrebno razumevanje zaposlenih, njihovih potreb, motivacije, želja ter poslovnih priložnosti, ki jih predstavlja. Odnosi in rezultati – temelji sreče pri delu, ki organizacijam omogoča, da so bolj produktivne, njihovi izdelki in storitve odlične kakovosti, imajo bolj srečne in lojalne stranke, ustvarijo več prihodkov, prodaja je boljša, dosegajo višjo tržno vrednost, so v času kriznih situacij bolj prilagodljive in si lažje opomorejo, s skrbjo za srečo svojih zaposlenih pa ustvarjajo delovno okolje, ki pritegne najboljše talente iz vseh generacij.
Starejši zaposleni imamo veliko potencialne (dodane) vrednosti za organizacije.
Kot kažejo raziskave, smo ljudje nad 45 let bolj srečni, bolj optimistični, občutimo manj negativnih čustev oziroma znamo z njimi bolje upravljati, napadi tesnobe in depresije so pri nas manj pogosti, bolje smo povezani z drugimi, na odnose gledamo iz različnih/drugačnih vidikov, smo boljši svetovalci, saj s seboj nosimo pravo zakladnico znanja in izkušenj, ki jo želimo deliti; zato skupnostim lahko prinašamo pomembno vrednost in vsekakor nismo breme, ki se ga je treba čim prej znebiti.
V sodobnih podjetjih, kjer skupaj dela kar pet različnih generacij (generacija vojne, baby boomers, generacija x, generacija y in generacija z), zaposleni sodelujemo veliko več kot pred 20 leti. Zato je še posebej pomembno, da med nami vladajo odprti odnosi, da se razumemo, komuniciramo, se spoštujemo in si zaupamo; za to pa moramo biti vsi v tem podkovani. Nič ne pride samo po sebi. Na ta način bo znanje zlahka krožilo in ostajalo v organizacijah.
Spretnosti, ki jih iščejo (in zahtevajo) delodajalci prihodnosti, ki združujejo tako raznoliko ekipo, so predvsem tako imenovane mehke veščine:
sposobnosti pisnega in ustnega komuniciranja, medosebna komunikacija, gradnja medosebnih odnosov, sposobnost timskega dela, čustvena inteligenca, kritično razmišljanje, prilagodljivost, ustvarjalnost in ne nazadnje, kako biti srečen pri delu ter pomagati drugim do sreče; pomembne pa so prav tako kot akademska znanja.
Neka ameriška raziskava je pokazala, da napačno komuniciranje stane podjetje z do 100 zaposlenimi v povprečju 420.000 USD letno. Še ena študija ugotavlja, da 400 podjetij z vsaj 100.000 zaposlenimi trdi, da jih neprimerno komuniciranje stane v povprečju 62,4 milijona USD letno.
Organizacije morajo preoblikovati delovno okolje, da bo ustrezalo vsem generacijam.
Vsaka organizacija se bo soočila z izzivi staranja zaposlenih in s praznino v bazenu talentov, znanja in izkušenj, ki bo nastala, ko se bo “baby boom” generacija upokojila (in kmalu za njo še generacija x). Preprosto ni dovolj naslednikov. Prav zato morajo organizacije na starejše zaposlene gledati kot na veliko priložnost in konkurenčno prednost. Kaj lahko naredijo ob tem, da strukturirajo prenos znanja in ga pričnejo upravljati z namenom, da ga čim več ostane v podjetju? Razumeti svoje zaposlene, imeti z njimi zaupanja vreden odnos ter prepoznati poslovne priložnosti, ki jih prinaša vsaka generacija. Starejši zaposleni lahko npr. pomagajo pridobiti starejše zaposlene. Starajo se namreč tudi stranke.
