Sreča pomeni za vsakogar nekaj drugega. Kar nekoga osrečuje, je za drugega lahko prava nočna mora. Obstajajo pa univerzalne poti, ki do sreče popeljejo slehernega med nami. Ena od njih je razmišljanje.
Petra Božič Blagajac
V življenju gremo skozi vzpone in padce. Pri tem neizogibno naletimo na ovire in izzive; takšno je pač življenje. Toda vedno imamo izbiro, kako se bomo nanje odzvali. To lahko doda ali pa odvzame košček v sestavljanki naše sreče.
Zadnje tedne z Majo pripravljava obsežna mednarodna projekta, povezana z delovno srečo na različnih področjih. In pri iskanju novih poti, kako do sreče, sem naletela na izjemno zanimivo, ki povzema veliko tega, kar sem se naučila v svojem profesionalnem in osebnem življenju – da misli ustvarjajo realnost in da imajo besede neverjetno moč.
Nič ni zapečateno. Svojo miselnost lahko vzgojiš.
Razmišljanje vpliva na to, kako se odzivamo na določene situacije, lahko pa tudi določa, koliko napora bomo vložili v neko zadevo in kako se bomo nečesa lotili. Dr. Carol S. Dweck, profesorica psihologije na Univerzi Stanford, pravi, da se pri tem lahko odločimo za togo ali za prožno razmišljanje. Kot pravi v svoji knjigi Moč miselnosti, da če ljudje verjamejo, da so njihove lastnosti, izhodišča, znanje nespremenljivi, so vedno v nevarnosti, da bodo merili svojo vrednost na osnovi neuspehov. Še več, lahko jih trajno opredelijo. Ne glede na to, kako pametni ali nadarjeni so, se zdi, da jih ta miselnost oropa sposobnosti za premagovanje težav, tudi sreča trpi zaradi tega, pa naj bo tista v osebnem življenju, šoli ali pri delu.
Ko so pri Nasi izbirali med prijavami za astronavte, so zavrnili ljudi z zgodovino samih uspehov in raje izbrali tiste, ki so doživeli znatne neuspehe in se po njih spet postavili na noge. Kolikim ljudem je togo razmišljanje preprečilo možnost, da postanejo astronavti?
Malcolm Gladwell, pisatelj in kolumnist pri reviji New Yorker, je zapisal, da smo kot družba po naravi nagnjeni k temu, da bolj cenimo dosežke, dosežene brez truda, kot tiste, v katere je bilo vloženega veliko truda.
»Ponekod je trud slaba stvar. Tako kot neuspeh pomeni, da nisi pameten ali talentiran. Če bi bil, se ne bi rabil truditi. Drugje je trud tisto, kar te naredi pametnega ali talentiranega.« pravi Carol Dweck.
Popolnost brez truda?
Vsem nam je dobro znano razmišljanje, ki pravi, da je trud za tiste, ki nimajo sposobnosti. Če moraš na nečem trdo delati, gotovo nisi dober pri tem. Ljudje, ki so pravi geniji, stvari opravljajo z lahkoto. Tudi zato v šoli še vedno velja pogost “rek”, da se pred testom nisi nič učil, potem pa si brez problema dobil zelo dobro oceno. Raziskave kažejo, da učenci s togo miselnostjo pravijo, da je njihov glavni cilj v šoli, poleg tega, da bi bili videti pametni, da bi prišli skozi s kar se da malo truda. In tako naprej skozi celo življenje.
Misel, da bi se trudil, in ti vseeno ne bi uspelo – da bi ostal brez opravičil ter izgovorov – je najhujši strah v togi miselnosti.
Prožno razmišljanje je ključ do sreče, je nagnjenost k prepričanju, in kot pravi Dweckova, »Tudi v prožni miselnosti je lahko poraz boleča izkušnja. Vendar te ne opredeli. Je težava, s katero se soočiš, opraviš z njo in se iz nje učiš.«
Potovanje do prožnega razmišljanja…
Prožna miselnost nam omogoča, da imamo radi, kar delamo, in da imamo to radi kljub težavam. Ter da cenimo to, kar delamo, ne glede na izid.
- Prepoznaj in spusti v življenje svoje nepopolnosti. To, da se skrivaš pred svojimi slabostmi pomeni, da jih ne boš nikoli premagal.
- Na izzive poglej kot na priložnosti.
- Preizkusi različne taktike učenja. Ni modela, ki bi bil primeren za vse.
- Nadomesti besedo neuspeh z besedo učenje. Ko narediš napako ali ne dosežeš cilja, ni neuspeh, to je učenje.
- Nehaj iskati odobravanje. Ko daješ prednost odobravanju pred učenjem, žrtvuješ svoje možnosti za rast.
- Raje ceni proces kot pa končni rezultat.
- Praznuj svojo rast z drugimi. Deli z njimi svoj napredek.
- Rast naj ima prednost pred hitrostjo. Hitro učenje ni enako kot kvalitetno učenje. In učenje včasih zahteva, da si dovoliš čas za napake.
- Nagrajuj dejanja, ne lastnosti. Pohvali sebe ali druge, ko naredijo nekaj pametnega, ne samo, da so pametni.
- Na novo definiraj besedo »genij«. Za naziv genija je potrebno tudi (in predvsem) trdo delo, ne samo talent.
- Poglej na kritiko kot na nekaj pozitivnega.
- Možgani so kot mišica, ki potrebuje trening, tako kot telo.
- Uči se iz napak drugih. Ni potrebno, da se primerjaš z drugimi, pomembno pa je, da se zavedaš, da vsi ljudje delamo bolj ali manj iste napake.
- Učenje zahteva čas. Ne pričakuj, da boš osvojil vsako stvar na tem svetu v prvem poskusu.
- Preberi knjigo dr. Carol S. Dweck Moč miselnosti in naredi vsak dan korak naprej. (Jaz jo tudi berem 🙂 In navdušena sem. In nedvomno bom še kakšen zapis namenila razvoju prožnega razmišljanja. Ker deluje!!!)
