V zadnjem času se v medijih veliko govori tudi o slovenskem šolskem sistemu. Med starši šolarjev je močno odmevala nedavna oddaja na eni od komercialnih televizij, v kateri so predstavili primer finskega šolstva, ki velja za enega najbolj naprednih in uspešnih na svetu. Njihovi otroci radi hodijo v šolo, dosegajo izjemne učne uspehe in veste kaj še? Otroke v šolah učijo tudi sreče. To dejstvo in članek v enem od dnevnih časopisov z alarmantnim naslovom »Redke so šole z nasmejanimi učenci in učitelji« so me spodbudili, da napišem nekaj na to temo. O srečnih učiteljih, srečnih šolah in srečnih učencih.
Petra Božič Blagajac
Sreča je že od nekdaj ena od najpomembnejših življenjskih človekovih prioritet. Je tista pravica, s katero se rodimo, potem pa je odvisno od posameznika, kaj z njo naredi. Pri otrocih pomembno vlogo odigramo starši, vzgojitelji in učitelji. In mi bi morali biti srečni; da bi lahko svoje otroke učili, kako biti srečni ter jim zagotavljali okolje, v katerem svojo srečo lahko razvijajo. Tudi zato bi bilo dobro, da bi bila sreča del učnega programa v vrtcih in šolah – da dobro pripravimo otroke in mlade za izzive, s katerimi se bodo soočali na svoji življenjski poti in ne nazadnje ustvarimo srečno generacijo zaposlenih.
Zakaj sreči dati mesto v izobraževalnemu procesu?
Raziskave kažejo, da so otroci najbolj nesrečni v šoli in pri zobozdravniku. Mogoče je to zaradi prevelikega pritiska, previsokih pričakovanj in preveč poudarka na teoriji, testih in tekmovanju. Zgodovinsko je pogojeno in popolnoma običajno, da smo večinoma naravnani na rezultate. V šolah recimo na najvišje povprečne ocene na NPZ-jih in na maturi, na število odličnjakov, na 100% izpolnjene učne programe. Učitelji se vedno bolj zavedajo, da je potrebno razvijati celovitega otroka, vendar jih sistem usmerja predvsem na akademske dosežke, časa za dobro počutje in srečo je malo. Ironija pa je, da srečni otroci dobijo boljše ocene, so bolj uspešni in tudi kasneje v življenju bolj srečni.
Vsi otroci si zaslužijo srečo in uživanje življenja v šoli; skozi pristno ljubezen do učenja, skozi gradnjo pozitivnih prijateljstev in odnosov, z občutkom pripadnosti skupnosti in širši družbi. Šole, ki zagovarjajo srečo, imajo ključ do zagotavljanja boljšega počutja, zdravja in dosežkov ter uspeha v prihodnjem življenju in delu njihovih učencev.
Biti srečen je precej resna in odgovorna zadeva. Pomeni, da imaš rad to, kar delaš, da prevzemaš odgovornosti, si pripravljen, da se spopadeš z izzivi, ker zaupaš vase in veš, da zmoreš, rasteš in se razvijaš, ustvarjaš pozitivne izkušnje. To ne pomeni izogibanja neprijetnim nalogam in da narediš samo to, kar ti je »fajn«. Ne pomeni, da odpihneš delo, ki bi moralo biti narejeno ali pa čakaš, da ga bo naredil kdo drug. Občasni neuspehi so del življenja, izzivi so del iskanja znanja in gradnje kompetenc.
Zakaj je torej sreča v šolah pomembna?
- V času šolanja otroci in mladostniki oblikujejo svoj značaj, navade, stališča. Veliko težje je dobre navade graditi kasneje v življenju.
- Srečni možgani se bolje učijo, so bolj odprti in bolj radovedni. Raziskave kažejo, da nas možgani za vse, kar se naučimo novega, nagradijo z izločanjem hormona sreče.
- Spodbujanje sreče in dobrega počutja v šolah spodbudi pristno ljubezen do učenja; to ne pomeni, da bi učenje moralo biti lažje in bi zahtevalo manj dela.
- Pobud za učenje sreče v šolah je v svetu vedno več. Dejstvo namreč je, da se je možno naučiti, kako biti srečen. To dokazujejo primeri iz Avstrije, Nemčije, Nizozemske, ZDA, Indije,…
- Tudi konvencija o otrokovih pravicah pravi, da bi izobraževanje moralo zagotoviti popoln razvoj otrokove osebnosti, talentov in sposobnosti.
- Vsaka šola ima svojo kulturo; naj bo vaša srečna, pozitivna, naj prebuja in spodbuja uživanje v učenju, neguje pohvale, pozdrave, zahvale, majhna prijazna dejanja.
- In ne nazadnje srečni ljudje so redkeje hudobni, nasilni ali kruti.
Po rezultatih lanske raziskave UNICEF Slovenija kar tri četrtine odstotkov otrok pri nas pravi, da v šolo ne hodijo z največjim veseljem, več kot 70 odstotkov jih pravi, da šola ni preveč zanimiva, 65 odstotkov pa se jih v šoli ne čuti upoštevanih in razumljenih.
Srečni ravnatelji in učitelji -> srečni učenci in starši
Za srečne učence in srečno šolo pa potrebujemo tudi oziroma predvsem srečne učitelje in ravnatelje. Naše šole morajo poskrbeti za svojo organizacijsko kulturo, kulturo obnašanja, komuniciranja, delovanja, ki vlada v tako pomembni instituciji. Instituciji, ki združuje zaposlene z izjemno plemenitim smislom (calling) – razvijati mlade ljudi in jih pripraviti na življenje. Pogosto pa so tako fokusirani na učence in sledijo različnim učnim strategijam za boljše rezultate, da nase kar nekako pozabijo. Vsaka šola ima svojo kulturo; naj bo vaša srečna, pozitivna, naj prebuja in spodbuja uživanje v učenju, neguje pohvale, pozdrave, zahvale, majhna prijazna dejanja.
Učitelji so ekipa, ki mora delati dobro, povezano, med seboj si morajo zaupati in skupaj hoditi proti zadani viziji in ciljem. Dobro bodo delali v okolju, kjer bodo dobri odnosi in kjer se bodo dobro počutili. Zase, za učence in za starše. Vemo, da nas pri delu najbolj osrečujejo ravnovesje med rezultati in odnosi.
Šola, ki med svoje prioritete postavi srečo, si lahko obeta boljše rezultate, boljši ugled, dvigne se kakovost izobraževalnih procesov, učitelji so cenjeni, strokovno so odlično podkovani, radi imajo svoje delo, so bolj inovativni in prilagodljivi ter ne nazadnje bolj učinkoviti. Starši so navdušeni, ponosni na otroke, učitelje in na šolo ter ja, tudi oni so srečni.
Vendar, če sam nisi srečen, težko to preneseš na druge. Vsak je sam manager svoje sreče. Vse se začne pri posamezniku, ki se odloči, ali bo srečen ali ne in ki naredi nekaj v tej smeri ali pa ne.
Šola igra pomembno vlogo pri učenju sreče ali vsaj pri razvoju vrednot, prednosti in kompetenc, ki krepijo srečo. Šola je srečen prostor, ki hkrati uči, kako graditi srečo. Kako bi bilo, če bi fokus usmerili na razvoj otrok, ki vedo, kaj želijo, ki znajo izkoristi svoje talente, si bodo našli zaposlitev, ki jih bo izpolnjevala, bodo znali delati v timu, bodo z inovativnimi idejami in akcijski naravnanosti gonilna sila razvoja gospodarstva, bodo dobri partnerji in starši,…. ki so in bodo ostali srečni?
Srečni učenci imajo več zagona in motivacije, skrbijo za svoje odnose s sošolci in z učitelji, bolje sodelujejo z drugimi, so bolj uspešni, bolj ustvarjalni, bolj optimistični in ne nazadnje so bolj zdravi, bolje se soočajo z izzivi in se v življenju bolj zabavajo. Pa še učijo se hitreje (tudi na napakah) – ko si srečen in sproščen, si bolj odprt za nove stvari. Tudi v življenju izven šole srečne izkušnje pretehtajo nad tistimi, ki so manj prijetne.
