Marca bo spet mednarodni dan sreče in Združeni narodi bodo ponovno izdali poročilo o svetovni sreči (The World Happiness Report). Šesto po vrsti. Katera država bo tokrat na prvem mestu? Kje bo Slovenija? Na te odgovore bo treba počakati še nekaj dni, do takrat pa si poglejmo, kaj so ugotovili lani.
Petra Božič Blagajac
Lani je bila na vrhu Norveška, ki se je pomaknila kar za tri mesta navzgor in na drugo mesto postavila Dansko, ki je na vrhu kraljevala tri leta. Norveški in Danski so sledile Islandija, Švica, Finska, Nizozemska, Kanada, Nova Zelandija, Avstralija in Švedska. ZDA so zasedle 14. mesto, Slovenija pa je bila 62. Najmanj srečna, na 155. mestu, je bila Srednjeafriška republika.
Povprečna ocena temelji na tehniki, imenovani Cantrilova lestev, in preprostemu vprašanju: »Zamisli si lestev, ki ima 10 stopnic; vrh lestve predstavlja najboljše možno življenje, dno pa najslabše možno življenje. Na kateri stopnici meniš, da se osebno nahajaš v tem trenutku?«
Najsrečnejšim državam so njihovi prebivalci na lestvici od 0 do 10 dodelili oceno nad 7,5 (Norveška 7,54, Danska 7,52 in Islandija 7,5). Medtem pa so najmanj srečne države dobile ocene pod 3 (Burundi 2,91 in Srednjeafriška republika 2,69). Slovenija ima povprečje 5,76.
Povprečna ocena predstavlja osnovni rezultat. Poročilo pa skuša analizirati in razložiti tudi, zakaj je ena država srečnejša od druge. Analiza temelji na šestih dejavnikih – realni bruto domači proizvod, pričakovana življenjska doba, svoboda pri sprejemanju življenjskih odločitev, velikodušnost, družbena podpora ter manjko korupcije v politiki in gospodarstvu.
Denar ne zagotavlja sreče.
To dokazuje primer ZDA, ki so doživele pozitiven gospodarski preobrat, povečanje dohodka in zmanjšanje brezposelnosti, vendar so Američani manj srečni kot prej. Kot pravi eden od urednikov poročila, je prevladujoča politična smer v ZDA usmerjena k povečani gospodarski rasti, z namenom, da obnovi ameriške sanje in srečo. Toda podatki kažejo, da je to napačen pristop.
»Srečne države so tiste, ki imajo primerno uravnoteženo prosperiteto in socialni kapital, kar pomeni visoko stopnjo zaupanja v družbo, nizko neenakopravnost ter zaupanje v vlado,« pravi Jeffrey Sachs, direktor Sustainable Development Solutions Network in posebni svetovalec generalnemu sekretarju ZN. “Zato je cilj poročila zagotoviti še eno orodje za vlade, podjetja in civilno družbo, da pomagajo svojim ljudem najti boljšo pot do dobrega počutja,” dodaja.
Letos je prvič luč sveta ugledalo poročilo o globalni srečni politiki (The Global Happiness Policy Report), ki na nek način dopolnjuje poročilo o sreči, ki ugotavlja katere države in zakaj so srečne. Novo poročilo pomaga zapolniti vrzel, kako pomagati državam pri zagotavljanju dobrega počutja njihovih državljanov s pomočjo znanosti sreče in uporabe politike na šestih področjih: zdravje, izobraževanje, zaposlovanje, osebna sreča, mesta in merjenje. Je izvleček idej in poskusov iz držav celega sveta ter ponuja priporočila in dokaze najboljših praks spodbujanja sreče in dobrega počutja med državljani. Predstavili so ga na nedavnem svetovnem vladnem vrhu v Dubaju.
P.S.
Ker te raziskovanje na spletu kar odpelje naprej, sem našla še nekaj “ocenjevanj”. Londonski raziskovalni inštitut Legatum Institute že desetletje objavlja indeks prosperite, ki je edino svetovno merilo bogastva in blaginje. Najbolj prosperitetne države so tiste, v katerih so prebivalci najbolj srečni, zadovoljni, premožni in zdravi. Ocenjujejo kar 104 spremenljivke, ki jih razdelijo na področja: kakovost gospodarstva, gospodarsko okolje, vlada, izobraževanje, zdravstvo, varnost, osebna svoboda, socialni kapital in naravno okolje.
Ob zadnjih meritvah je prvo mesto zasedla Nova Zelandija, ki je tako tudi uradno najbolj prosperitetna država na svetu. Najboljše ji kaže na področju socialnega kapitala in ekonomske kakovosti, drugo mesto je zasedla v poslovnem okolju. Slovenija je skupno zasedla 21. mesto in je država z drugim najboljšim naravnim okoljem na svetu. Najslabše so pri nas ocenili poslovno okolje (56. mesto). Glede na leto poprej smo naredili največji napredek, kar za 4 mesta, prav na področju slednjega. Največji padec pa smo doživeli na področju varnosti.
P.S. P.S.
Še ena raziskava na temo sreče, ki jo je ob koncu 2017 v 55-ih državah že 41. zapored izvedla raziskovalna organizacija WIN/Gallup. Najbolj srečna država je Fidji, sledi Kolumbija, na tretjem mestu so Filipini. Najmanj srečni so v Iranu, sledita Irak in Ukrajina.
Splošno gledano je svet manj srečen, ugotavljajo raziskovalci, saj je samo 59% sodelujočih dejalo, da so zelo srečni ali srečni. Leto poprej je bilo takšnih 68%. V Sloveniji je pri vprašanju ali bo 2018 boljše leto kot 2017 razmerje med optimisti in pesimisti v prid prvim, pri vprašanju glede gospodarske prosperitete pa veliko slabše, vendar še vedno optimistično. Veliko optimizma je tudi na področju osebne sreče.
In nauk različnih raziskav, ki vsaka po svoje išče zanimive podatke, ki so lahko v veliko pomoč vsem, ki ustvarjajo podlage za življenje ljudi? Najbolj pomembno je, kako se počuti posameznik – v osebnem življenju in na delu. Če bo srečen, bo to za seboj potegnilo veliko dobrega. Kot pravijo stari modreci – srečen človek je uspešen človek.
