Nataša Jeza Kotnik, vodja marketinga pri Turistični agenciji Sonček

Kdo je Nataša Jeza Kotnik?

Včasih se pošalim, da sem popolnoma dolgočasna oseba. V zvezi s svojo srednješolsko ljubeznijo, še vedno v prvi službi, kjer sem začela delati pri enaindvajsetih, dva otroka, hiša, pes, mačka. Veliko knjig, deset let star avto. Nobene drame.

Če pa sem povsem poštena, moje življenje ni niti malo dolgočasno. Življenje je zame čudež, akcija, dogajanje, stiki, sodelovanje, pomoč. Skrbi me, koliko znanja je še tam zunaj, o katerem še nič ne vem. In po drugi strani sem neskončno hvaležna za vse vire, ki so nam danes na voljo, tudi brezplačno. In vse to znanje željno vlivam vase in ob tem neskončno uživam.

Vedno sem bila mnenja, da mora človek ob službi in družini imeti še nekaj povsem svojega. Hobi, uresničevanje svojih želja, morda celo iskanje tega, čemer rečemo poslanstvo. Vsak človek bi se moral vprašati, kaj bi počel, če denar in čas ne bi bila vprašanje. Čeprav je moja služba natanko to, o čemer še sanjati nisem mogla, počnem tudi stvari, ki z njo nimajo neposredne povezave. Prijateljem in družini pomagam do zdravja z bioenergijo, sem tudi licencirana hipnoterapevtka, pravkar sem končala e-šolanje Supermožgani in se naučila, kako se je treba učiti, kako si zapolniti imena, dolg niz števil, kako hitro brati in druge praktične stvari. Možgani so moja trenutna okupacija. Sicer pa imam tudi svojo spletno stran Jutra so zame, kjer vzpodbujam ljudi k zgodnjemu vstajanju. Večina uspešnih ljudi v svetu vstaja zgodaj in ima svojo jutranjo rutino. Zjutraj je resnično čas, ko se lahko posvetimo sebi. Ali bolje rečeno – se vrnemo k sebi.

Na lestvici od 1 do 10 – kako srečna si pri delu?

Sem vodja marketinga pri turistični agenciji Sonček, kjer imamo dva direktorja – lastnika, sama pa imam v evidenci zaposlenih številko tri. Torej sem res s srcem in dušo v Sončku skoraj od samega začetka. Bila sem priča razvoju podjetja, ki ima danes sedemnajst poslovalnic, ogromen klicni center in zelo rastočo spletno prodajo. Zaposlujemo okoli sto ljudi. Že nekaj let sem »rešena« tega, da delam s cenami – pogajanja, kalkulacije … Od takrat je moje delo čista desetka.

Seveda tudi razpoloženje v službi kdaj zaniha. A bi ocenila, da pod osmico ne pade nikoli. Že dolga leta imam pravilo, da je mogoče vse težave rešiti. Delamo z ljudmi in vse je stvar dogovora. Na koncu moramo biti vsi zadovoljni. In če delaš dobronamerno, brez fige v žepu, ni razloga, da ne bi delo teklo dobro. Posel vedno delajo ljudje. Podjetja niso pravni subjekti, so ljudje. In če si do njih človek, se ti to tudi vrača.

Kaj te osrečuje pri delu?

Moje delo je, ob nekaj administracije, ki bi jo zlahka pogrešala, igra. Moje delo v prvi vrsti obsega vizualne kreative ter pisanje tekstov. Pisala nisem odložila, odkar mi je razredničarka v tretjem razredu rekla, da sem »prava pisateljica« in mi s tem naložila veliko odgovornost do lepe besede. To res rada počnem. Cenim ljudi, ki se znajo poigravati z besedami, cenim dober humor in … za slednje sicer ne požanjem veliko navdušenja – rada imam slovnično pravilno zapisane stvari.

Ampak še tako krasno in na kožo pisano delo človeka ne osreči, če se zakomplicira pri odnosih. V življenju sem za marsikaj hvaležna, ampak med petimi zmagovalnimi je zagotovo to, da imam za direktorja Filipa in Mira. To sta človeka, ki sta me naučila več, kot bi me naučilo pet fakultet. Sta zagnana, delovna, iskrivih misli, nikoli v ospredju in najbolj poštena človeka, kar sem jih srečala na poslovni poti. Brez njiju bi bilo vse drugače. Dokazujeta, da stvari v podjetju dobro tečejo, če ima podjetje zdravo jedro. V Sončku sta zaposleni tudi njuni soprogi in čeprav smo vsi prijatelji, se pri delu točno ve, kdo kaj počne, katero odgovornost nosi, kdo je v čem najboljši, kje so meje med biti šef in biti prijatelj. Debate znajo biti včasih tudi glasne, a mislim, da so ravno debate in sinergijski učinek, ki je plod njih, vzrok za naše uspešno delovanje.

Si od nekdaj srečna pri delu?

Sem. Odkar sem bila sprejeta v službo, kljub temu da sem na razgovor prišla z odprto zadrgo na hlačah. Filip me je opozoril, naj si jo zaprem … in potem se je začel razgovor za službo. Kar nekaj let sem potrebovala, da sem mu lahko vrnila. Ampak obakrat smo se dobro nasmejali.

Kaj so tvoji najpomembnejši dosežki pri delu v tem letu?

Delamo kot ekipa, zato ne bi bilo pošteno, da bi si lastila katerekoli uspehe. Vesela sem, da se naše številke še vedno ozirajo navzgor, čeprav je podjetje staro že več kot 25 let. Vesela sem, da dobro delamo na spletni prodaji, ki postaja tudi v Sloveniji vse močnejša, čeprav smo še v povojih v primerjavi z npr. Anglijo. Že več let v nizu dobivamo vsa priznanja, ki jih je od kupcev mogoče dobiti – zaupanja vredni, korektni do kupcev, najboljše razmerje med ceno in kvaliteto, finančna zanesljivost … Vse to je posledica poštenega, trdega in zanesenjaškega dela skozi vseh 25 let. Brez fige v žepu, kot sem že omenila.

Kako skrbiš za svojo delovno srečo in za srečo sodelavcev?

Včasih tudi tako da sem tiho, haha … Neskončno rada koga kaj poučim in najbrž me imajo včasih že vrh glave. A v bistvu nisem tipični vodja. V marketingu imamo s kolegi delo tako razdeljeno, da se ve, kdo kaj prevzame. Žuganje s prstom ali pa udarjanje s pestjo po mizi resnično ni moj stil vodenja. Vzpodbuditi, ko je hudo in je treba še malo stisniti, razumeti, ko ima človek težave, pomagati, ko se stvari zapletejo. To je moja vizija sodobnega vodenja. Pa pica in pivo ob rojstnih dneh. Sicer pa v Sončku pogosto organiziramo izobraževanja, študijska potovanja in zabave, kjer se ljudje sprostimo in se še bolj povežemo. Res smo lahko srečni, da delamo v turizmu. Ne bi zamenjala za nobeno drugo branžo.

Kaj narediš, ko tvoj dan ni srečen?

Hm … to se zgodi, če sem preutrujena. Ker vstajam ob petih, je pomembno, da grem tudi hitro v posteljo, kar pa mi včasih ne uspe. Ko sem utrujena, mi možgani ne delajo z želeno hitrostjo in potem postanem slabe volje. Če se mi to zgodi, si privoščim petnajstminutni dremež, ko pridem domov – tega me je naučil oče. Potem sem spet kot nova.

Sicer pa sem zelo srečen človek, hvaležna za vse v svojem življenju. A vem, da sreča izhaja predvsem od znotraj. Srečno življenje ni srečno samo po sebi, ampak je tvoje stališče do dogodkov, ki se ti dogajajo. Lahko vidiš v vsem le oviro, težko nalogo in napor, gre pa tudi drugače. K življenju brez drame največ prispevajo moja zgodnja jutra, ki so namenjena meditaciji, samohipnozi in drugim tehnikam za umirjanje in vračanju k sebi. Veliko pa tudi berem in poslušam podkaste, videe … Vse to se na koncu sestavi tako, da lahko rečem, da imam »dolgočasno življenje«, torej mir.

Kaj te osrečuje zraven tvojega dela?

Najboljši občutek od vseh je ljubezen in vzporedno z njim stopa še občutek zadovoljstva, ko nekomu pomagaš. Zato ljudem pomagam z bioenergijo. Ne potrebujem zahvaljevanja, dovolj mi je že, če vidim, da pomaga.

Rada tudi delim znanje, ki ga imam. Ko si najdem poslušalca, ki ga moje teme zanimajo, težko odneham. Zagotovo je še ena stvar, ki bi jo v življenju rada počela, poučevanje.

In osrečujejo me predvsem moji fantje, seveda. Dva sinova in partner. Točno takšni kot so: glasni, navihani in polni energije.

Kaj je tvoj zakaj? Zakaj je svet s teboj boljši?

Turizem je zelo pozitivna branža, kjer ljudem dobesedno uresničujemo njihove sanje. Ljudje dolgo in pridno delajo, da se potem nagradijo z lepimi počitnicami. Velikokrat se vrnejo in navdušeno pripovedujejo o svojih doživetjih. Ta občutek je fantastičen. Sicer pa se zavedam, da sem le kaplja v oceanu in svet se zaradi mene ne bo vrtel drugače. A vendar. Tudi v eni kaplji je cel ocean, če pogledamo z drugega zornega kota.

Ne spremljam novic, če to res ni nujno potrebno zaradi službe, nikoli ne bom v politiki … A vendar bom vedno glasovala za več ljubezni, smeha, sproščenosti, odkritih pogovorov, več medsebojnega sodelovanja in pomoči. Včasih mora človek narediti le prvi korak, s katerim vzpodbudi druge, da opravijo delo do konca. Drugič je dovolj samo biti vzgled. Kot moja spletna stran Jutra so zame. Verjamem, da sem z njo marsikoga vzpodbudila, da začne vstajati prej in delati na sebi in za sebe. In so vzgled svojim bližnjim. In svet je takoj precej boljši zaradi vseh nas.

Tvoj nasvet za delovno srečo.

Bodi tudi na delu to, kar si. Različni smo in to podjetje zelo bogati. Pametni vodje bodo vedno našli kreposti posameznikov in jih še razvijali. V takšnem okolju je vsak na določenem področju vodilen in mu to daje samozavest ter ugled v ekipi.

Nagrada v obliki plačila je pomembna, a nikakor ni na prvem mestu. Na prvem mestu so odnosi – odnosi brez drame, kot rada temu rečem.