Simona Lečnik Očko

Kdo je Simona Lečnik Očko?

Sem pozitivno naravnana oseba, nepopravljiv optimist in nekdo, ki verjame v dobre lastnosti vsakega posameznika. Presrečna žena, dosledna in igriva mama, razumevajoča hči in trmasta sestra. Po poklicu sem profesorica sociologije in zgodovine, a me je radovednost gnala naprej. Odločila sem se za podiplomski študij Mednarodnih in diplomatskih študij in ker sem že v otroštvu fantazirala ob prebiranju bontona, sem magistrirala ravno iz področja protokola. Skoraj enajst let sem opravljala funkcijo generalne sekretarke, bila mentor okoli 500 mladim. Nenehno sem skrbela za spoštljive in vljudne odnose, poudarjala upoštevanje poslovnega bontona, prisluhnila vsem in skrbela za medsebojno razumevanje.

Sem strastna ljubiteljica in poznavalka bontona, lepega vedenja, temeljnih človeških vrednot in vsega, kar je povezano s tem. Ljudje so v bistvu od nekdaj moj hobi, kot je moj oče rad poudarjal. Življenje me je večkrat postavilo pred preizkušnje, ki sem jih vedno uspešno premagovala. Posledica tistih, ki so me najbolj zaznamovale, pa je bila izdaja avtobiografske knjige »Slovenština in jaz«, v kateri sem opisala s čim vse sem se srečevala zaradi svoje kulturne drugačnosti. Neštetokrat sem se znašla v kočljivih situacijah, a sem se iz številnih zagat reševala ravno zaradi poznavanja bontona. Vselej na spoštljiv in kulturen način. Ker se osebno zavedam, kako pomembna so ta znanja, kako močno vplivajo na pozitivno samopodobo, samozavest ljudi in spoštljive odnose med nami, poučujem o pomenu moralne vzgoje, temeljnih človeških vrednotah in lepem vedenju. V ta namen sem, ko je dolgoletna želja dozorela, ustanovila Lumio – Akademijo vrednot, ki jo tudi uspešno vodim.

Na lestvici od 1 do 10 – kako srečna si pri delu?

Moram priznati, da že nekaj časa v zgornji polovici in se velikokrat približam 10-ki. Pridejo trenutki in dnevi, ko ne gre vse po načrtih in se številka malce zniža, a ker delam z ljudmi, se to kmalu popravi. Vsaka, še tako majhna pozitivna, povratna informacija, ki nenehno prihaja v mojo smer, me zopet dvigne na sam vrh te lestvice. Vsak tak manjši zdrs predstavlja idealne pogoje za premislek, brskanje po lastnih zamislih, iskanje novih idej in širjenje izven ustaljenih okvirjev.

Kaj te osrečuje pri delu?

V prvi vrsti delo z ljudmi, ki je zame najlepše in hkrati najtežje. Nikjer se ni potrebno toliko prilagajati, kot pri delu z ljudmi. Ko uspešno pridemo do konca kakšnega izobraževanja, pa je ves trud poplačan. Radovedni obrazi ljudi, ki srkajo vse, kar delim z njimi. Pogledi in vprašanja, na katera z največjim veseljem odgovarjam. Klici in pisma, v katerih mi kasneje sporočajo, da so jim moji nasveti koristili, da so zaradi njih dobili službo, se uspešno pogajali za napredovanje ali očarali partnerje iz tujine na poslovnem kosilu. Uživam v tem, ko lahko ljudem pomagam pri doseganju njihovih zastavljenih ciljev. Vedno jih prosim za povratno informacijo, saj bi brez tega težko vrednotila svoje delo. Pozitivne reakcije in zaupanje vame, kadar delujejo v skladu s tem, kar se dogovorimo, pa so na dolgi rok zame največja potrditev in nagrada. Takrat Simona postane malce važna 🙂 in vedno dobim dodaten zagon.

Si od nekdaj srečna pri delu?

Skoraj 11 let sem bila v moji nekdanji službi, v kateri sem neizmerno uživala. Mlad kolektiv, posebna energija in zbujanje z nasmehom vsako jutro. Pogosto so me spraševali, kako sem lahko vedno nasmejana in razpoložena. Seveda je bil razlog moje dobro počutje v okolju, kjer sem delo opravljala. V nekem trenutku pa se človek zave, da prvo delovno mesto več ni a priori tudi tvoja zadnja postaja. Da se je treba naučiti še kaj več, da si je treba poiskati nove izzive drugje, svoje možgane obogatiti, rasti, predvsem pa napredovati. Spremembe so edina stalnica v našem življenju in četudi to pomeni skok v neznano, brez rezervnih planov, je vsekakor vredno. To je življenje. Najbolj me osrečuje, ko me moji nekdanji študenti poiščejo in sodelujemo tudi sedaj, na povsem različnih področjih.

Kaj so tvoji najpomembnejši dosežki pri delu v tem letu?

Pravzaprav vse, kar se je v zadnjem letu dogajalo. To, da ljudje v meni prepoznajo nekoga, ki jim lahko na njihovi poti strokovno in profesionalno pomaga in me v ta namen prosijo za pomoč in povabijo k sodelovanju. To, da sem s predavanji v vrtcih in šolah uspela številnim staršem, vzgojiteljem in učiteljem razložiti, kako pomembna je moč njihovega zgleda. To, da sem številnim staršem uspela uspešno svetovati, kako se upreti neprijetnim situacijam na šolah, kadar gre za izgradnjo samopodobe njihovih otrok. To, da so moje vsebine, kot novost, pristale v Katalogu obveznih izbirnih vsebin za srednje šole v Sloveniji. Vsa sodelovanja, do katerih je prišlo in zaradi katerih je veliko posameznikov v podjetjih obogatelo in spoznalo mehke veščine. Vsaka uspešna povratna informacija kogarkoli, ki se je udeležil individualnega svetovanja ali usposabljanja z menoj. Vesela sem vsakega odziva, sploh ker so ti več ali manj pozitivni in ker so, do trenutka, ko zaključimo z usposabljanji, številni prepričani, da tega ne potrebujejo oziroma, da so to spretnosti, ki so zastarele. Šele na koncu dojamejo, da moje ponavljanje, kako so tovrstna znanja v današnji tehnološki družbi bolj potrebna kot kdaj koli prej ni bilo zaman in mi seveda vsakič pritrdijo.

Kako skrbiš za svojo delovno srečo?

Moji dnevi se začnejo zelo zgodaj. Ob 5h zjutraj sem hvaležna za nov dan in vse, kar mi bo ta dan prinesel. Predvsem, ker se zavedam naše minljivosti, ki ji ni moč ubežati. Skušam iz vsake situacije narediti obilo zabave, veliko se smejim in prepuščam vsakodnevnim radostim in malenkostim. Nisem kar brez razloga dobila vzdevek Leča sreča (haha). Pomagam ljudem, predvsem pa jim prisluhnem. Ne samo poslušam, temveč jim prisluhnem. Pomagam z nasveti, izkušnjami, lepo besedo ali kako drugače, kadar me to prosijo. Vzamem si čas za ljudi, tudi če to pomeni, da nekdo želi le sedeti v tišini. Slednja je velikokrat najbolj glasna. Prenašam svoj pozitiven pogled na svet na ljudi okoli sebe in menda znam, podzavestno, odlično motivirati, vsaj tako drugi pravijo :). Najbolj sem ponosna, da uspevam ohranjati baterije vedno napolnjene. Se ne spraznijo in ne potrebujem posebnih umikov ali metod, da jih napolnim. Znam si vzeti čas zase in vse kar počnem v resnici zame ni delo, ni služba, ampak način življenja, s katerim se moje baterije nenehno polnijo.

Kaj narediš, ko tvoj dan ni srečen?

Vsak dan in vsaka situacija nosi pozitivno sporočilo, če le znamo pogledati nanjo iz pravega zornega kota. Pogosto pustim stvari takšne kot so. Naj dihajo in zadihajo. Na silo se težko premikajo stvari. Umirim se, poslušam glasbo, se odpravim na sprehod in kaj hitro pridejo novi prebliski in nasmeh na obrazu je nazaj.

Kaj te osrečuje zraven tvojega dela?

Nedvomno moja družina in odnosi, ki nam jih uspeva tako lepo negovati. Naši trenutki, obarvani z glasnim smehom in petjem, ki se ne morejo primerjati z ničemer. Druženja s prijatelji. Kuhanje in seveda uživanje v hrani in dobri pijači. Priprava pogrinjkov in dekorja. Glasba, brez katere si ne znam predstavljati življenja. Smeh in vici, ki jih rada pripovedujem in poslušam. Kavice s tistimi, za katere se vedno najde čas. Branje knjig in pravljic. Deljenje nasmehov na ulici, ki vidno ljudem polepšajo dan. Deljenje komplimentov in učenje ljudi, kako naj jih sprejmejo in so zanje hvaležni. Sprehodi, kjer prisluhnem svojim pisanim žogicam v glavi. Kvalitetna rdeča šminka na ustnicah. Sveže oprana in puhasta posteljnina. Samo moja jutra.

Kaj je tvoj zakaj? Zakaj je svet s teboj boljši?

Če bi si zabeležila kolikokrat so mi ljudje rekli, da sem nepopravljiv optimist, utopist, da je to, za kar si prizadevam nesmiselno, bi en velik A4 zvezek bil premalo. Pa se zaradi tega nisem spreminjala ali odnehala. Ravno obratno. Verjamem, da se v nas skriva želja po kvalitetnih in spoštljivih odnosih, le poiskati moramo to zavedanje in ga spraviti na površje. Gonja za materialnimi dobrinami in umetna stiska s časom zame nista opravičilo. Vsak ima možnost in se odloča, kako bo razpolagal s svojim časom in komu ga bo namenil. Prioritete. Ali bo prijazen ali ne. Ali bo pomagal nekomu, ki potrebuje njegovo pomoč ali ne. Ali se bo obzirno in vljudno vedel, ko bo obdan z ljudmi ali bo poskrbel, da bo samo in izključno njemu fajn. Ljudje smo družbena bitja in nenehno vstopamo v odnose. Poudarjam, da nam mora biti mar, kako se bodo ljudje počutili v naši družbi. Vsi smo radi v družbi prijaznih ljudi, tistih, ki nas spoštujejo, ki nas ne zaničujejo in ki jim je mar. Želim si in delam v smeri, da bomo ohranjali ta nivo zavesti. Da bodo starši vedeli, kako pomemben vzor so svojim otrokom, ki jim nenehno nastavljajo ogledalo. Da vzgojitelji, učitelji, profesorji ne bodo stran obračali glave, če bodo zaznali, da se kjerkoli godi krivica in da bomo vsi skupaj obudili in zaživeli v skladu s temeljnimi človeškimi vrednotami. Da si znamo pogledati v oči, ko se pozdravimo. Se nasmehnemo drug drugemu in si priskočimo na pomoči. Poučujem o tem, kako naj bomo spoštljivi, tolerantni in obzirni, četudi imamo povsem drugačno mnenje. Učim, zakaj je treba znati ljudi tudi pohvaliti in ne nenehno kritizirati.

Tvoj nasvet za delovno srečo.

Čas hitro mineva. Ljudem želim malce več tveganja. Zaupanja vase in tistemu ščemenju v trebuhu, ki nas običajno vsakič pravilno usmerja, če mu le znamo prisluhniti. Opustimo stvari, ki nas bremenijo, ustvarjajo krče in stres. In to brez slabe vesti. Prepuščajmo se lepim trenutkom, smejmo se, barvajmo si svet z malenkostmi. Zavedajmo se, da se vse da in da je vse uresničljivo, če si le drznemo in delamo na tem. Pogumno svojim sanjam naproti. Sprejemajmo se, spoštujemo se in se podpirajmo.