Šolske počitnice so se pričele, težko pričakovani dopusti tudi. Nekateri jih načrtujemo vnaprej, drugi smo bolj impulzivni. Tako kot sreča za vsakogar predstavlja nekaj drugega, se razlikujemo tudi po tem, kaj za nas pomeni (sanjski, dober, srečen, nepozaben, sproščujoč) dopust. Nekaj pa je 100%: dopust poveča srečo, ustvarjalnost, produktivnost in učinkovitost. Pripomore tudi k znižanju stresa in boljšemu psihičnemu zdravju.
Petra Božič Blagajac
V številnih raziskavah so strokovnjaki poiskali nekaj razlogov, zakaj ljudje ne koristijo dopusta in zakaj jih je kar veliko število:
- ker imajo preveč dela in nihče ne more tega narediti namesto njih, hkrati pa se bojijo, da bodo v zaostanku.
- Skrbi jih, da ne bodo mogli sodelovati v pomembnem projektu, pri sprejemanju pomembnih odločitev ali pa na kakšnem odločilnem sestanku.
- Bojijo se odpuščanj, zato varčujejo z denarjem.
- Bojijo se, da si ne bodo mogli privoščiti dopusta, zakaj bi ga torej sploh načrtovali?
Poleg strahu lahko dopust prepreči tudi občutek krivde:
- če jih predolgo ni v službi se jim zdi, da bo njihova ekipa imela preveč dela ali pa se ne bodo znašli.
- Prav tako se mogoče slabo počutijo, ker si lahko privoščijo dopust, medtem ko si ga marsikdo v podjetju ne more.
Včasih pa naletimo tudi na podjetja, kjer ni zaželeno, da zaposleni izkoristijo ves dopust, ki ga imajo na voljo. Zaposlene v tem primeru skrbi, da bi lahko izgledali manj predani ali da bi bili zlahka zamenljivi, če bi se temu uprli.
Ljudje smo narejeni tako, da se lahko soočimo z določenim obsegom stresa. Ko presežemo to mejo, se počutimo utrujeni in čustveno izčrpani. In tukaj na pomoč prihiti dopust. Telo namreč potrebuje nekaj časa, da se pobere iz vsakodnevnih pritiskov in si opomore od kroničnega stresa. Tega je, vsaj po Gallupovi najnovejši raziskavi o stanju globalnih delovnih okolij, veliko; pravzaprav zaposleni še nikoli niso bili tako pod stresom. Kar 44% zaposlenih na globalnem nivoju je en dan pred raziskavo doživelo stres. V Sloveniji je odstotek 36%. V Evropi, po raziskavi sodeč, največ stresa doživijo zaposleni v Grčiji (64%), v Luksemburgu (57%) in na Malti (53%), najmanj pa v Estoniji (27%), Latviji (24%) in na Danskem (21%).
Dopust je nujno potreben. Čeprav se pogosto bojimo, da bomo v prevelikem zaostanku z delom ali pa bomo izgubili priložnost za napredovanje ali nam bo pač nekaj ušlo je koristi, ki govorijo v prid dopustu, ogromno.
Po dopustu smo bolj produktivni in ustvarjalni; nivo stresa se zniža, kar preprečuje možnost izgorelosti. Ko se vrnemo, se počutimo psihično in fizično bolj sveži ter sproščeni. Zato se naloge ne zdijo več tako težke, pravzaprav se jim lahko bolj posvetimo, ker so naše misli jasne. Imamo nov pogled na življenje. Stopiti iz običajne rutine in obiskati nove lokacije pomaga videti stvari iz druge perspektive in to poveča ustvarjalnost.
Po dopustu smo bolj srečni in zdravi. Že ko načrtujemo in rezerviramo dopust, se nam zgodi nekaj, na kar je vredno čakati in šteti dneve. Ta občutek nas ohranja polne energije in spodbuja razpoloženje. In postanemo bolj srečni. Ko pa možganom in telesu dejansko omogočimo odmor, to lahko pomaga zmanjšati tesnobo, srčni utrip in krvni pritisk, posledično pa zniža tveganje za srčne bolezni, ki jih povzroča stres.
Dopust pomaga pri izboljšanju odnosov. Ko gremo na dopust, preživimo več časa z ljubljenimi in kakovostno druženje poveča povezanost družine. Pogovarjamo se, smejimo, igramo, si privoščimo dogodivščino. Zbiramo spomine, ki jih ne bomo pozabili do konca življenja in o njih se bomo pogovarjali leta in leta. Dobro življenje se gradi z dobrimi odnosi.
Pa še tole: ko se čez 10 dni ali dva tedna vrnemo najverjetneje ugotovimo, da se svet ni končal, da v naši odsotnosti podjetje ni zgorelo v požaru ali bankrotiralo. V bistvu so stvari brez nas kar dobro potekale. Občutek, da smo nepogrešljivi v službi sicer lahko da veliko zagona, lahko pa od tega postanemo tudi odvisni. Nihče ne bi smel biti nepogrešljiv; če podjetje ne zmore brez nas, je to napaka v organizaciji in vodenju. Zavedanje, da stvari lahko delujejo ob naši odsotnosti, vodi do manj stresa in olajša odločitev, da si vzamemo nekaj prepotrebnega prostega časa.
Zato si privoščimo dopust! Odmaknimo se od elektronskih naprav, od negativnih novic in pritoževanja. Privoščimo si kak dan, ko ne delamo nič. Ne bo preprosto, bo pa dobro delo. In dopust zaključimo z nečim prijetnim. Ljudje se najbolj spominjamo tistega, kar se nam je zgodilo nazadnje.
—
