Šolske počitnice so se pričele, težko pričakovani dopusti tudi. Nekateri jih načrtujemo kakšno leto vnaprej, drugi smo bolj impulzivni. Tako kot sreča za vsakogar predstavlja nekaj drugega, se razlikujemo tudi po tem, kaj za nas pomeni (sanjski, dober, srečen, nepozaben, sproščujoč) dopust. Nekaj pa je 100%: dopust poveča srečo, ustvarjalnost, produktivnost in učinkovitost. Pripomore pa tudi k znižanju stresa in boljšemu psihičnemu zdravju.
Petra Božič Blagajac
Dopust je nujno potreben. Čeprav se pogosto bojimo, da bomo v prevelikem zaostanku z delom ali pa izgubili priložnost za napredovanje ali pa da nam bo pač nekaj ušlo, je koristi, ki govorijo v prid dopustu, ogromno.
Po dopustu smo bolj produktivni in ustvarjalni; nivo stresa se zniža, kar preprečuje možnost izgorelosti. Ko se vrnemo, se počutimo psihično in fizično bolj sveži in sproščeni. Zato se naloge ne zdijo več tako težke, pravzaprav se jim lahko bolj posvetimo, ker so naše misli jasne. Imamo nov pogled na življenje. Stopiti iz običajne rutine in obiskati nove lokacije pomaga videti stvari iz druge perspektive in to poveča ustvarjalnost.
Po dopustu smo bolj srečni in zdravi. Že ko načrtujemo in rezerviramo dopust, se nam zgodi nekaj, na kar je vredno čakati in šteti dneve. Ta občutek nas ohranja polne energije in spodbuja razpoloženje. In postanemo bolj srečni. Ko pa možganom in telesu dejansko omogočimo odmor, to lahko pomaga zmanjšati tesnobo, srčni utrip in krvni pritisk, posledično pa zniža tveganje za srčne bolezni, ki jih povzroča stres.
Dopust pomaga pri izboljšanju odnosov. Ko gremo na dopust, preživimo več časa z ljubljenimi in kakovostno druženje poveča povezanost družine. Zbiramo spomine, ki jih ne bomo pozabili do konca življenja in o njih se bomo pogovarjali leta in leta.
Številne raziskave so zbrale nekaj razlogov, zakaj ljudje ne koristijo dopusta. Ker imajo preveč dela in nihče ne more tega narediti namesto njih, hkrati pa se bojijo, da bodo v zaostanku. Skrbi jih, da ne bodo mogli sodelovati v pomembnem projektu, pri sprejemanju pomembnih odločitev ali pa na kakšnem odločilnem sestanku. Bojijo se odpuščanj, zato varčujejo z denarjem. Bojijo se, da si ne bodo mogli privoščiti dopusta, zakaj bi ga torej sploh načrtovali?
Poleg strahu lahko dopust prepreči tudi občutek krivde. Če jih predolgo ni v službi, se jim zdi, da bo njihova ekipa imela preveč dela ali pa se ne bodo znašli. Prav tako se mogoče slabo počutijo, ker si lahko privoščijo dopust, medtem ko si ga marsikdo v podjetju ne more.
Včasih pa naletimo tudi na podjetja, kjer ni zaželeno, da zaposleni izkoristijo ves dopust, ki ga imajo. Zaposlene skrbi, da bi lahko izgledali manj predani ali da bi bili zlahka zamenljivi, če bi se temu uprli.
Sindrom dopustniškega poštnega nabiralnika
Običajno pred odhodom na dopust na elektronski naslov namestimo samodejni odgovor, da smo odsotni, na dopustu, da nekaj časa ne bomo dosegljivi, da si nabiramo novih moči, k temu dodamo še, kdaj se vrnemo in na koga se naj obrnejo, ko nas ni. Ampak… elektronska sporočila še vedno prihajajo v »inbox« in nas spravljajo v skušnjavo, da preverimo, če je kaj nujnega tudi v času dopusta, če kaj res potrebuje našo pozornost ali pa samo, da zmanjšamo prenatrpanost nabiralnika za takrat, ko se vrnemo.
Sporočila, ki nadaljujejo s potovanji v naš nabiralnik tudi v času, ko nismo fizično prisotni na delovnem mestu, ker smo na dopustu, predstavljajo vir stresa. In zato nas veliko svoj telefon ali prenosni računalnik nese s seboj na dopust, na plažo, ob bazen. Na račun časa, namenjenega naši družini, partnerju, sebi.
Na srečo, lahko svoj nabiralnik med dopustom “zapremo”. Tako kot recimo v podjetju Daimler, kjer programska oprema »Mail on Holiday« zaposlenim omogoča nastavitev, ki sporočila v času dopusta avtomatsko izbriše. Pošiljatelj dobi odgovor, da je naslovnik na dopustu in da bo sporočilo izbrisano, hkrati pa mu ponudijo kontaktne informacije nekoga drugega, ki mu lahko pomaga z nujnimi zadevami.
Če vnaprej vemo, da sporočil ne bo, smo lahko na dopustu bolj sproščeni, bolj prisotni pri dopustniškemu dogajanju in z ljudmi, ki jih imamo radi. In na delo se vrnemo bolj sveži in produktivni. Ne bomo se ukvarjali z zaostankom odzivanja na sporočila in ugotavljali, kateri so pomembni, kateri so še vedno aktualni in za kaj so poskrbeli drugi, medtem ko nas ni bilo.
Nastavitev samodejnega odgovora je že v temelju nepravična. Pravica do dopusta je zakonsko določena, v pogodbi o zaposlitvi imamo zapisano, koliko dni imamo na voljo. Elektronska sporočila pa ne poznajo zakonov, pogodb in dopusta in kar prihajajo. Načrtujejo nam podopustniške dneve, pri tem pa pozabljajo na vse redne naloge, ki nas čakajo takrat. In v zakonih in pogodbah ni nič zapisano o dodatnem času, ki ga bomo porabili za nadomeščanje naše odsotnosti. Tudi to, da preverjamo sporočila in odgovarjamo nanje, ni pravično. Upravičeni smo do tega, da se odklopimo od dela, do počitnic.
Kar nekako običajno pa je tudi, da vodje pošiljajo sporočila ob vsaki uri – pozno ponoči, med vikendi, med dopusti in vedno pričakujejo odgovor. Če ne reagiramo v 20 minutah, dobimo SMS, v katerem zahtevajo odgovor. Če še vedno ne reagiramo, pokličejo. V bistvu pričakujejo, da smo vedno dosegljivi. Tudi nekatere druge zunanje ali notranje stranke lahko razvijejo pričakovanja, da smo jim na voljo 24/7. Z “zaprtjem inboxa” postavimo meje in pokažemo, da ni tako.
In ko se čez 10 dni ali dva tedna vrnemo, ugotovimo, da se svet ni končal, da v naši odsotnosti podjetje ni zgorelo v požaru ali bankrotiralo. V bistvu so stvari brez nas precej dobro potekale. Občutek, da smo nepogrešljivi v službi sicer lahko da veliko zagona, lahko pa od tega postanemo tudi odvisni. Nihče ne bi smel biti nepogrešljiv; če podjetje ne zmore brez nas, je to napaka v organizaciji in vodenju. Zavedanje, da stvari lahko delujejo ob naši odsotnosti, vodi do manj stresa in olajša odločitev, da si vzamemo nekaj prepotrebnega prostega časa.
