Prihajati na delo dan za dnem, leto za letom, preprosto samo zato, da dobiš denar, ni dovolj. Večino svojega življenja (tistega dela, ki ga prebedimo) preživimo v službi, zato bi bilo super, če bi pri tem tudi uživali, se zabavali in se preprosto imeli »fajn«.
Petra Božič Blagajac
Kaj lahko naredimo, da bomo srečni pri delu? Na voljo je veliko receptov, o nekaterih smo že pisali, o številnih še bomo. Kaj pa lahko storimo tukaj in sedaj? Nekaj čisto preprostega, kar bo prineslo pozitivno spremembo zame in za sodelavce. Štiri preproste fraze, ki naredijo delo bolj prijetno takoj, ko jih izrečeš.
Hvala
Preprosta beseda neverjetnih razsežnosti. Ljudje si nenehno pomagamo, naredimo kaj drug za drugega, ali pa naredimo nekaj namesto nekoga. Preprost hvala lahko poskrbi za pomembno spremembo.
Naredimo lahko še korak naprej in sodelavca pohvalimo; za to, kar dela in za to, kdor je. Recimo »Hvala, da si mi prinesel poročilo en dan pred rokom.« ali pa »Res rad delam s teboj, ker se lahko popolnoma zanesem nate.«
Pohvala in zahvala ne vzameta (skoraj) nič časa in ne staneta nič, hkrati pa resnično polepšata dan.
Žal mi je oziroma oprosti
Vsi včasih naredimo kaj narobe. Če se to zgodi, ne oklevajmo pri opravičilu. Prej, ko se opravičimo, lažje bo. Nekateri mislijo, da je opravičilo znak slabosti, toda v resnici to kaže, da prevzemamo odgovornost za svoja dejanja, pa še lažje je iti naprej po tem, ko smo naredil inapako. Govori pa tudi o tem, da se učimo iz napak (seveda, če ne ponavljamo iste napake znova in znova).
Velikokrat napaka ni samo v naši domeni, toda vedno prevzemimo odgovornost za naš del in se opravičimo. Če ni samo naša krivda, se opravičimo prvi, namesto da čakamo, da to stori nekdo drug. Mogoče tisti drugi čaka na nas
Na pomoč
Če potrebujemo pomoč, rečemo zanjo. Veliko ljudi ima rado, če se obrnemo na njih, saj se počutijo spoštovani in potrebni; tudi tako lahko koga osrečimo pri delu. Pomoč pa lahko ponudimo mi; tudi, če nas ne prosijo in se nam zdi, da jo nekdo potrebuje. Pri tem je potrebno biti takten, diskreten, previden, saj nekateri to lahko vzamejo, kot da se jim vsiljujemo.
Včasih se ljudje tudi počutimo preveč zaposleni, da bi ponudili pomoč, saj smo obremenjeni s svojimi nalogami, roki, opravki. Toda če si pomagamo, postanemo bolj učinkoviti in naredimo več.
Da, in…
Sodelavec pristopi z novo idejo: »Poskusimo nov pristop k našemu projektu. Kaj pa, če bi (in potem predstavi novo idejo).”
Možni odzivi so….
- Ne, to ne bo delovalo.
- Da, zanimivo, ampak nimamo časa za to.
- Da, zanimivo; mi, prosim, poveš več o tem.
Beseda »ne« ter fraza »da, ampak« ljudem vzameta pogum. To je znak, da nismo resnično odprti za nove ideje. »Da in« pa pomeni, da smo pripravljeni poslušati in razmisliti o novih idejah. Ljudje imajo radi, če jim prisluhnemo. To pa ne pomeni, da rečemo »da« čisto vsemu. »Da, in« pomeni, da ismo odprt za predloge in da jih ne zavrnemo že na samem začetku.
Vsaka od teh fraz je nalezljiva. In čisto vsak jih lahko uporabi: delavec v tovarni, uslužbenec v pisarni, učitelj, zdravnik, receptor, vodja, sošolci, člani ekipe… Če jih uporabijo vodje, pa imajo še večji učinek.
Najboljši način, da širimo virus delovne sreče je, da jih uporabimo. Večkrat, kot se bomo zahvalili drugim, pogosteje se bodo oni zahvalili nam. Pogosteje, ko bomo priznali svoje napake, večkrat bodo to naredili tudi sodelavci.
Pričnemo takoj?! Poiščimo sodelavca in ga pohvalimo. Ali smo nedavno naredili napako? Sedaj je čas, da se opravičimo. Smo obstali pri doseganju cilja? Prosimo za pomoč. Ali kdo od sodelavcev deluje pod stresom? Ponudimo pomoč.
Nekaj se zgodi, ko za to nekaj narediš. Kepa se bo zakotalila in tvoja delovna sreča ter delovna sreča sodelavcev bo vsak dan večja.
