Priznam. Sama spadam med nežne »zabušante«. Med kampanjce. Od nekdaj. Šolskih nalog sem se lotevala zadnji trenutek. Učila sem se pet pred dvanajsto. Sendvič sem si zmeraj pripravljala tako lačna, da sem na koncu potrebovala dva. Na avtobus s Tezna v mesto sem običajno skoraj zamujala. Za zmenke sem se vedno začela urejati vsaj uro prepozno. Pa mi je vseeno vse šlo. Naloge so bile narejene, ocene za zlato petko, z Enko sva praviloma prispeli vzporedno, vedno sem bila sita in nikoli nisem zamudila na zmenek.
Maja Lončar
Potem sem prišla v »bolj resno« fazo življenja – srednja dvajseta, prva služba, mož, stanovanje, trideseta, druga služba…v obdobje in okolje, kjer je prokrastinacija že skoraj »smrtni greh«. Predvsem zato, ker se od nas vsaj pričakuje ali celo zahteva neka druga odgovornost, izvrševanje obveznosti in pričakovanj drugih v okviru pogostoma že vnaprej določenih časovnih in prostorskih okvirjev. Veliko ljudem način delovanja po sistemu »to-do« liste sicer ustreza, zunaj pa nas je tudi veliko takšnih, ki si s strogimi seznami in kljukicami večino časa samo lase belimo. Dobesedno. A oboji smo super, koristni in produktivni. Vsak po svoje. In oboji smo lahko zaradi neupoštevanja lastnih kvalitet precej nesrečni. Prvim grozi sekirancija, ker jim manjka kljukica, nam drugim, ker imamo samo eno. Prvi imajo zmeraj premalo časa ves čas, mi drugi ga imamo premalo samo vsakih zadnjih petnajst minut. In tako naprej. Že diši malo po stresu? Pa se nam to splača? Ne.
Pred kratkim sem na to temo prebrala tudi odličen zapis našega Alexandra Kjerulfa (celoten zapis najdeš tukaj), ki pravi, da je prokrastinacija včasih natančno tisto, kar potrebujemo v določenem trenutku. Da je včasih celo pametneje, da se kakšnemu opravku zavestno odrečemo in si privoščimo malo zabušavanja, da si napolnimo baterije. In da je to mogoče početi tudi zelo učinkovito.
Njegov recept za učinkovito prokrastiniranje je:
1 Počni to brez krivde
Ne tepi se po glavi. Vsak tu in tam malce zabušava. Zaradi tega nisi lenuh in nisi slaba oseba. Če si kakšen opravek pustiš za kasneje in se zaradi tega obsesivno sekiraš, si ne delaš usluge.
2 Počni to na 100%
Če, potem daj, kot se spodobi in v tem brezmejno uživaj – 100% se posveti temu, kar počneš, ne glede na to ali je to sesanje, gledanje televizije, branje, klikanje po internetu, pijača s prijatelji…
3 Načrtovano
Naj te prokrastiniranje ne preseneti v smislu, da se zalotiš, da počneš nekaj popolnoma drugega od tega, kar bi moral. Namesto tega se zavestno odloči in si odmeri čas, ki ga ne boš namenil opravilu. Namesto upiranja, si raje reci »Zdaj bom zabušaval.«. Tako se ti prokrastinacija ne bo »dogajala«, ti boš njen šef in ona tvoje koristno orodje.
4 Vprašaj se zakaj
Za prokrastinacijo je lahko veliko razlogov. Poskusi si odgovoriti na to vprašanje in ne takoj sprejeti splošne razlage, da si len ali da je kaj narobe s teboj.
V času, ko se ne posvečaš opravilu, se ti lahko porodijo dobre ideje in ključne rešitve za izzive, s katerimi se srečuješ. Nabereš si lahko nove energije. V tem času lahko narediš kaj drugega. Preprosto pa se tako morda celo izogneš uresničitvi kakšne slabe ideje. Lahko pa tudi, da preprosto nisi srečen pri svojem delu.
5 Prevzemi odgovornost
V primeru, da bo tvoj načrtovan odklop vplival na druge ljudi in njihovo delo, bodi odgovoren in jih o spremembi rokov obvesti.
Že pred časom sem se tudi sama vrnila k učinkovitemu in uravnoteženemu zabušavanju. Zdaj, ko sem v srečnem tretjem delovnem obdobju in ven iz hecnih tridesetih, spet sodim med tiste, ki imamo svoj lepi rokovnik predvsem zato, da opravke in ideje zapisuje med navdihujoče platnice. Ne nujno pod določen dan in uro. In spet se večinoma vse vedno prav izteče.
